Alpe Jadran Biosimpozij -
Aktualno na podrocju ekološkega kmetijstva 2010



Intervju s predsednikom Zelenih Slovenije Vlado Čušem za RTV Tednik 13.1.2010.








Zakaj v Sloveniji med parlamentarnimi strankami nimamo »zelenih« oziroma so ti parlamentarni prag presegli le v prvi vladi leta 1992?

Slovenci in Slovenke bomo morali prevzeti odgovornost za lastno življenje tudi skozi udeležbo na volitvah in s tem povezano izbiro.

V pravem udbovskem scenariju je 5 poslancev Zelenih Slovenije s predsednikom Plutom na čelu l. 1993 prestopilo v LDS. V nadaljevanju so Zelene Slovenije zaradi nedelovanja pravne države okradli in s pomočjo določenih medijev očrnili pred slovensko javnostjo.

V l. 2008 smo zeleni Slovenije povezali vse zelene stranke za skupen nastop na parlamentarnih volitvah. V razvitih državah postavljajo državljani okolje med prve tri prioritete, v Sloveniji ga državljani in državljanke za enkrat očitno ne cenijo tako, saj ni niti med prvimi šestimi. S svojo prisotnostjo Zeleni Slovenije silimo vse ostale politične stranke, da vključujejo okoljske in ekološke teme v svoje programe. Je pa danes že dolgo jasno, da jim v parlamentu za to zmanjka znanja, večina pa jih ima okolje samo za okras in varanje volilnega telesa. Po volitvah potegnejo ven programe svojih sponzorjev, na blagor ljudstva pa z lahkoto pozabijo! 

Katere primere bi izpostavili glede
neučinkovitosti politike pri reševanju okoljevarstvenih težav – kako ste (so) skušali posredovati in zakaj vam (jim) ni uspelo?

Zadevo bom ponazoril s primerom s področja energetike (NE!).

Slovenija zaradi nesposobnih politikov na odgovornih položajih krši lastno zakonodajo in zakonodajo EU. Zaradi  tega bomo slovenski davkoplačevalci med drugim plačali 80 Mio evrov zaradi prekoračitve toplogrednih plinov v Sloveniji. Bo nam kdo od odgovornih politikov povrnil nastalo škodo?

Ko smo Zeleni Slovenije na to problematiko že veliko let nazaj prvi opozarjali in podali konkretne rešitve, so se nam ostale politične stranke posmehovale, češ se bomo greli ob svečah. Danes ni resne svetovne politike, ki ne bi upoštevala ekoloških in podnebnih problemov lastnega okolja in Sveta. Slovenija danes porabi na enoto proizvoda 3 x več energije kot Danska. Potem vemo, zakaj nismo konkurenčni in zakaj imajo naši delavci nizke plače. Zeleni Slovenije pričakujemo prevzem odgovornosti od tistih, ki so zakrivili, da  v Sloveniji z ogromno zamudo uvajamo ukrepe učinkovite rabe energije.

Kako skušate preprečiti, da bi bili podjetniki in tržniki tisti, ki bi postavljali okoljevarstvene standarde in ukrepe?

Učinkovito ravnanje z odpadki, plinski terminali v Tržaškem zalivu, Triglavski narodni park, zaščita Krasa, reka Mura, GSO, voda, zrak, JE Krško, obnovljivi viri energije, zaščita vodotokov in podtalnice v Slo so samo nekateri od projektov, na katerih smo Zeleni Slovenije delali v zadnjih letih. Veliko nam je uspelo, za še večjo učinkovitost pa potrebujemo učinkovito pravno državo in delovanje slovenskih medijev v duhu njihove zaveze, ki govori o pravici do informacije državljanom in državljankam Slovenije.

Glas ljudstva je dobil v demokratični Sloveniji večjo vlogo, je pa še daleč od ustavnega zagotovila, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Pohlep kapitala, ki gleda le na gospodarsko rast in dobiček, je v Sloveniji presegel dovoljene meje. V kolikor ne bomo odločnejši, si bo peščica ljudi prisvojila našo skupno naravno dediščino in naravne vire. Zeleni Slovenije želimo preprečiti, da bi morali državljani in državljanke v Sloveniji piti ustekleničeno vodo v plastični embalaži. Dolžnost države je, da zagotovi zdravo in pitno vodo v javnih vodovodnih sistemih.  

Kako bi lahko preprečili, da »eko, zeleno, zdravo« ne postane tržna niša tistim, ki so ravno najbolj odgovorni za klimatske spremembe in kako nevaren je pohod zelenega kapitalizma, t.i. greenbusiness?

Če gre za geotermalno energijo, male hidroelektrarne, ekološko kmetijstvo, železniški transport in druge oblike, Zeleni Slovenije to zelo podpiramo.

Ko pa gre npr. za gensko spremenjene organizme, pa smo odločeni, da je potrebno to tudi s pomočjo referendumskega odločanja ljudi v Sloveniji preprečiti v prid varne in zdrave hrane v okviru potrošnikovih pravic.  

Kako bi ocenili delo nevladnih organizacij glede okoljevarstvene problematike?

Zeleni Slovenije spoštujemo aktivnost in prizadevanja NVO na področju okoljevarstva. Podpiramo prizadevanje, da bi NVO postali finančno neodvisni od dnevne politike. Z nekaterimi odlično sodelujemo, tega sodelovanja si želimo še več in v tej smeri smo dali že veliko pismenih pobud. Vprašljivo se nam zdi politično opredeljevanje NVO pred volitvami, kot je to bil primer ob zadnjih parlamentarnih volitvah. Umanotera organizira javno razpravo na temo podnebne spremembe, povabi nekatere parlamentarne stranke, ZS pa ne in potem še podpre Zares.

INTERVJU: PREDSEDNIK ZELENIH VLADO ČUŠ
PRED PODNEBNIM VRHOM V KOBENHAVNU

1. Kakšno je vaše stališče do Kyotskega protokola?

Podnebna znanost se ne ukvarja s vprašanjem ali se bo globalna temperatura zaradi toplogrednih plinov še dodatno dvignila, ampak išče odgovor na vprašanje za koliko in kako hitro.

Kyotski protokol je pomembna zgodovinska prelomnica med staro in novo prakso. Kyotski sporazum sam vidim kot neko osnovo, s katero je svet tudi ob velikem prizadevanju EU oral ledino pri podnebni politiki. Žal ga nekaj največjih držav sveta ni verificiralo ali pa je do tega prišlo zelo pozno. Tudi ni prav in ne bi se smelo zgoditi, da njegove podpisnice kot je npr. Kanada, letno dovoljeno količino emisij preseže za 29 %. Podobnih primerov je še veliko, vemo da države v razvoju ciljev sploh niso imele.

2. Zakaj menite, da je zelo pomemben?

Svet se je po dolgoletnih prepričevanjih strokovnjakov in civilne sfere zavedel nevarnosti, ki pretijo svetu. Kyotski protokol je dal upanje, da se lahko napiše nova zgodba, ki bo omogočila svetovni prehod v nizkoogljično družbo.

3. Bo slovenska vlada podpisala sporazum v Kobenhavnu?

Zadnjih pet let vemo, da bomo morali odvečne izpuste ogljikovega dioksida drago plačevati. Javnost se je v Sloveniji s tem dejstvom seznanila šele letos. Poznamo dejstvo, da je Slovenija podpisala Kyotski sporazum, pristopila k energetskemu svežnju EU, skupaj s pravili za emisijske kupone. Glede na stališče državnega zbora, bo Slovenija gotovo podpisala tudi tisto, kar bo v zvezi s podnebjem dogovorjeno v Kobenhavnu.

4. Kaj bi morali v Sloveniji delati drugače?

Okoljske stroške plačujemo vsi davkoplačevalci. Če govorimo o denarju, bo potrebno jasno povedati, da je fosilna energija močno obremenjena z eksternimi stroški. Te pa v Sloveniji v manjši meri zaračunamo onesnaževalcu. Zato jih po malem plačujemo vsi. Pri tem je podatek, da je električna energija iz premoga obremenjena z okoljskimi stroški od 8 do 24 centrov za kilovatno uro, v primerjavo z elektriko iz obnovljivih virov (0.1 centa za kilovatno uro) zgovoren sam po sebi.

Zeleni Slovenije dvomimo, da se s trošarino ali ekološkimi dajatvami zbrana sredstva v Sloveniji v celoti porabljajo za preprečevanje in sanacijo okoljskih vplivov. Naša država ima premalo razvojno naravnano politiko, manjka ji tudi več vztrajnosti in doslednosti pri izvajanju okoljske zakonodaje. Slovenija je na deklarativni ravni sprejela usmeritev v nizkoogljično družbo. Ta pa ne sme sloneti na dodajanju novih fosilnih ali jedrskih proizvodnih zmogljivosti. Te bi po mojem lahko vključevali šele, ko bomo izčrpali možnosti za zmanjšanje energetske intenzivnosti, ko bomo izboljšali energetsko učinkovitost na vseh področjih in ko bomo zmanjšali rabo primarne energije. Vsekakor imamo v Sloveniji še velike rezerve na področju obnovljivih virov energije.

5. Kakšna so vaša pričakovanja, povezana s podnebnim vrhom v Kobenhavnu?

Če zamolčiš resnico, ta na koncu pokoplje tebe. Decembra se bodo v Kobenhavnu zbrali svetovni politiki, od katerih se pričakuje uspešno reševanje podnebnih zagat današnjega sveta. Bojim se, da ti politiki reševanje klimatskih problemov že drugo desetletje zamenjujejo s pogajanji v stilu »kdo bo koga«!

Svetovne velesile in tiste, ki ustvarijo največ CO2 izpustov, se trudijo v pogajanjih, da bi dodale čim manj v skupno vrečo in na drugi strani, da bi drugi prispevali čimveč v smislu zmanjšanja izpustov. Države, ki se bodo udeležile podnebne konference v Kobenhagen imajo enako odgovornost za skupen uspeh.

6. Bo novi podnebni protocol sprejet?

Sprejetje sporazuma je nujno, saj načrta B nimamo. Če ne bo sklenjen učinkovit sporazum v Kobenhavnu, se bomo vsi držali za glave.

Sprejeti cilji morajo biti zavezujoči za vse podpisnike. Sam podpiram prizadevanja EU in predloge, ki bi omogočili , da razvite države do leta 2020 zmanjšajo emisije toplogrednih plinov za 80 do 95 % v primerjavi z letom 1990, države v razvoju pa za 30%. K čistejšemu okolju bodo morali prispevati vsi sektorji. Verjeti moramo tudi stroki, ki opozarja, da je potrebno zmanjšanje globalnih izpustov do leta 2050 za vsaj 80 %. Od novega protokola pričakujem tudi jasne in učinkovite ukrepe, s katerimi bomo na globalni ravni dejansko prešli v trajnostno delujočo družbo. Pri tem pričakujem zavezo razvitih držav o tehnološkem sodelovanju in pomoči državam v razvoju. Da bomo zagotovili učinkovitejše izvajanje sporazuma iz Kobenhavna, bo potrebno morebitna odstopanja učinkoviteje sankcionirati. Samo tako bomo dobili tudi želeni skupni rezultat.

7. Ali slovenska vlada učinkovito rešuje podnebno problematiko in kako bo pripravljena izpolniti novi sporazum v Kobenhavnu?

Slovenski parlament je v tem mesecu sprejel predlog deklaracije o dejavni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike na področju podnebnih sprememb. Če se slovenska vlada glede na vsebino deklaracije v Kobenhavnu ne bo zavzela za zvišanje odstotka, ko gre za zmanjšanje slovenskih in svetovnih izpustov do leta 2020 in 2050, bo potrebno podvomiti v iskrenost prizadevanj slovenske vlade na tem področju.

Pogaja naj se tisti, ki je pripravljen učinkovito razvijati in uporabljati nove tehnologije. To pa pomeni tudi promocijo energijsko skromnejšega življenjskega sloga. Zato pa moramo že danes vedeti, kje bomo gradili sončne, biotermalne ter vetrne elektrarne in kako jo bomo z novim električnim omrežjem sposobni učinkovito prenesti na kraje potreb. Žal Zeleni Slovenije ugotavljamo, da se Kobenhavenska mrzlica Slovenije dotika bolj površinsko. Politika še zmeraj funkcionira s potuho tistim, ki nočejo ali ne zmorejo miselnega obrata v svojih glavah. Še zmeraj operiramo z ogljikovimi odpustki na račun naših zelenih gozdov in tako ohranjamo status quo. Hkrati pa nam grozi plačilo kazni v višini 80 milijonov evrov, ki jo bomo plačali vsi davkoplačevalci. Načrtovana gradnja termoelektrarne Šoštanj gotovo ni v prid znižanju emisij, čistejšega razvoja in ustvarjanja novih zelenih delovnih mest.

Zeleni Slovenije pričakujemo, da se bo slovenska vlada bolj smelo lotila podnebnih problemov in bo tako v Kobenhavnu med tistimi državami, ki bodo sprejele ambiciozen, učinkovit in do vseh držav uravnotežen globalni podnebni sporazum. Samo takšen bo lahko preprečil rast povprečne globalne temperature pod 2 stopinj C v primerjavi s predindustrijsko dobo.

8. V kateri smeri so potrebne ključne spremembe podnebne politike?

Želim si, da bi vrh globalnih izpustov namesto leta 2020 dosegli že pet let prej, kar bi bistveno izboljšalo možnosti za uspeh na področju podnebne politike.

Številni interesi, ki so se pokazali tudi na zasedanju v Barceloni nas lahko skrbijo. Kitajska, Indija, ZDA, Rusija, Brazilija in še kdo so države, od katerih bo v veliki meri odvisen uspeh pri podnebnem dogovoru v Kobenhavnu. Velik korak naprej bo, ko bodo industrijsko razvite države pripravljene zmanjšati svoje izpuste toplogrednih plinov. Prav tako bo pomembno, koliko bodo države v razvoju, kot so Kitajska in Indija pripravljene omejiti rast svojih emisij. Pričakujem pa, da bodo na konferenci v Kobenhavnu našli odgovor na vprašanje, od kod bodo države v razvoju dobile finančno pomoč za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in prilagajanje na podnebne spremembe. Verjamem, da bo lažje najti rešitve za nadzor nad porabo tega denarja. Kar bomo posejali v Kobenhagnu, bo ves svet žel v naslednjih desetletjih. Upam, da bo to vedenje zmagalo.