Medijem:

Ljubljana, 21.12.2012

Na Roški, kjer je bil v času pred slovensko osamosvojitvijo in demokratizacijo, zaprt Janez Janša, so aktualnega premierja k odstopu pozvali bolj ali manj preverjeni politični obrazi.

Med drugimi ste v vašem mediju omenili Dušana Pluta kot prvega predsednika Zelenih Slovenije. Da ne bi prišlo do pomote ali zavajanja slovenske javnosti, pričakujemo, da objavite tudi naše pojasnilo. G. Plut je leta 1993 prestopil v LDS, izdajalsko mu je sledilo tudi pet državnozborskih poslancev Zelenih Slovenije. V nadaljevanju so z vsemi močmi, tudi s pomočjo usmerjenega medijskega »sevanja« takrat in danes prevladujočih medijev, poskušali v združevanje »pogrezniti« našo celotno stranko. Seveda jim to ni uspelo, saj se je zavedno članstvo in simpatizerji Zelenih Slovenije že takrat zavedalo, da gre pri umetni rasti Drnovškove stranke za politično preigravanje in izigravanje volilnega telesa, državljanov in državljank Slovenije. Negativne posledice delovanja te »mega stranke« danes čutimo na vsakem koraku. Posledice takratne sabotaže in izdajstva Zelenih, ki so jo povzročili gospodje »salonske zelene provenience«, pa tudi naša stranka čuti še danes. Dušan Plut je žal med tistimi slovenskimi politiki, ki menjajo svoja stališča kot ponošene cunje. Ves čas pa se želi kazati v nespremenjeni podobi zavednega slovenskega ekologa in humanista. Politika kot komunikacija skozi manipulacijo mu gre očitno zelo dobro od rok še danes.

Slovenska javnost pa ima pravico vedeti, ko ga v medijih omenjate kot prvega predsednika Zelenih Slovenije na nekem ultrapolitičnem shodu manjše skupine ljudi na Roški, da Zeleni Slovenije nismo bili del tega dogodka, ker na tisto lokacijo in v tisto okolje ne spada ne ta dogodek in ne omenjeni ljudje.

Zeleni Slovenije smo na svoji koži doživeli, kaj se ti zgodi, če pravne države ni. Zato podpiramo vse miroljubne proteste, ko gre za zahtevo po ustvarjanju pravne države, ki je Slovenija sicer še nikoli ni imela. Prav tako hočemo tudi mi več posluha za socialno ogrožene, ki jih je sedanja kriza najbolj prizadela. Ne podpiramo pa negodovanja in bleferskih protestov tistih, ki so nas v minulih dvajsetih letih (na 45 let podlage) v največji meri pomagali zapeljati v današnjo situacijo.

Vlado Čuš

predsednik Zelenih Slovenije

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Hujšajmo z Alenko Bratušek

23 April, 2013
Tekst: Maja Sunčič

Pod Bratuškovo bo seveda hujšalo samo ljudstvo, medtem ko se bodo tisti na oblasti in njihove klike veselo redili na naš račun.

Bratuškometer tiktaka naprej, Slovenija zaradi rekordno visoke cene zadolževanja tone kot Titanik, premierka Alenka Bratušek in njeni spin doktorji pa si skupaj z dominantnimi mediji razbijajo glavo, kako slovenski javnosti zapakirati in prodati nujnost zategovanja pasu. Pred prevzemom oblasti se je Bratuškova proti varčevanju borila z vsemi štirimi, dominantni mediji so vsak dan nabijali o lačnih otrocih in naraščajoči revščini, ki so jih navajali kot »argument« proti varčevalni politiki Janševe vlade. Ob imenovanju vlade Bratuškove so se razmere čez noč čudežno spremenile: po letu dni domnevnega umiranja od lakote smo iz naših dominantnih medijev nenadoma izvedeli, da so slovenski otroci v resnici debeli, torej prehranjeni, pa tudi Slovenci smo baje totalni debeluharji, od pasu nam nevarno visijo »šlaufi« in ogrožajo naše zdravje, zato nam bo vlada Bratuškove pomagala s prisilnim hujšanjem v obliki varčevanja. Takšno hujšanje bodo dominantni mediji razglasili za ukrep nacionalnega in strateškega pomena, saj je ideološki predznak tokrat pravi. Če bo treba, bodo celo travo razglasili za najbolj hranljivo jed in slovensko specialiteto. V dominantnih medijih so Bratuškovo že začeli uvrščati na sam vrh lestvic priljubljenosti.

Pri programu hujšanja stojijo Bratuškovi ob strani sindikalist Branimir Štrukelj, Dušan Semolič, in. vstajnik Uroš Lubej. Ni dolgo tega, ko ni bilo dneva, da ne bi proti varčevanju, pardon, hujšanju, in trganju od ust v javnem sektorju vreščali z naslovnic Dela, Večera in Dnevnika ter se rolali od ene do druge TV- ali radijske oddaje celo večkrat dnevno. Zdaj so presenetljivo tiho, ne skačejo več izza vsakega vogala z grožnjami z ulico, s pozivi k referendumu ali predčasnim volitvam. Očitno so si vseskozi želeli hujšanja, vendar pod Jankovićem, saj je v Sloveniji tudi hujšanje ideologija. Ker se mu to ni izšlo, bo pač moral svoje sindikalne ovčice voditi po shujševalni poti pod Jankovićevo marioneto Bratuškovo.
Pod Bratuškovo bo seveda hujšalo samo ljudstvo, medtem ko se bodo tisti na oblasti in njihove klike veselo redili na naš račun. To je njihova edina prava ideologija, da ljudstvu mečejo pomije, sami pa pogoltnejo vse dobrote in se pretvarjajo, da so neskončno pravični in solidarni, ko nas izstradajo do kosti, nam vedno znova pustijo dolgove in nas pahnejo v bankrot. Kje so sedaj

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Ekonomist Egon Zakrajšek: Z vlado Alenke Bratušek izgubljamo čas

20.3.2013

Federal Reserve (Fed), je na vprašanje novinarke Financ, kje bo Slovenija konec leta, odgovoril: »Še v večji krizi. Če bo vlada še obstajala, pričakujem, da bo zaprosila za mednarodno pomoč.« Na napovedi Uroša Čuferja, kandidata za novega finančnega ministra, da ima »program, ki bo prepričal investitorje« in jih privabil v Slovenijo«, ter s tem povezano vprašanje, s čim danes lahko država kredibilno prepriča vlagatelje, da ji posodijo denar, je Zakrajšek odgovoril, da ima Slovenija v očeh mednarodnih finančnih trgov zelo slab imidž. »Vlagatelji se zavedajo, da imamo veliko gospodarsko krizo in tako rekoč insolventen bančni sistem, da je slovenski gospodarski razvoj prišel do konca. Poleg tega zadevo poslabšuje še nejasen izstop KBC iz NLB in vse, kar se dogaja v zvezi s prodajo Mercatorja, kar dokazuje, da tuji kapital pri nas ni najbolj zaželen. Še pomembneje pa je, da imamo od leta 2008 tretjo vlado, ki so jo »naštepali« iz strank, ki imajo zelo različne poglede na to, kaj se dogaja v gospodarstvu. Prevladujoči pol v tej koaliciji je levica, ki zagovarja prijeme in ekonomsko politiko, ki se je v zadnjih 20 letih pokazala za povsem neučinkovito. To bo velika težava za dojemanje stabilnosti pri tujih vlagateljih. Niti Slovenci ne verjamejo, da bo ta vlada obstala prav dolgo časa.« Nadalje je povedal, da Slovenijo rešuje »samo to, da smo člani Evropske monetarne unije, ker vlagatelji vedo, da bi lahko EU z lahkoto sanirala naše težave, da bodo dobili svoj denar nazaj«. O štirih nujnih ukrepih Na vprašanje, kaj naj dela Uroš Čufer, da mu bodo vlagatelji verjeli, pa je Zakrajšek poudaril: sanirati mora bančni sistem, zagnati gospodarstvo, izpeljati davčno reformo in privatizirati. Slednje je označil kot odločilen ukrep, najpomembnejši korak pri tem pa dokončen umik slovenske politike iz bančnega sistema. Na vprašanje, koliko nas bo vse to stalo, pa je odgovoril: »Ni še jasno, ker nimamo kredibilnega stresnega testa, recimo takega, kot ga je Španija naredila lansko jesen. Takih strokovnjakov Slovenija nima, pripeljati je treba tuje, da bi napravili tudi projekcijo izgub v različnih scenarijih za prihodnjih od štiri do osem četrtletij. To je temelj. Moja ocena - vem, da je velik razpon, a vseh podatkov ni - je, da bo sanacija slovenskega bančnega sektorja stala od 20 do 40 odstotkov BDP (ta je okrog 37 milijard evrov – op. av.), po pesimističnem scenariju, če strmoglavijo cene nepremičnin, lahko tudi veliko več. Dlje bomo čakali, dražje bo. To je dejstvo.« Nove volitve pričakuje konec leta Nadalje je Uroš Čufer včeraj dejal, da za pripravo ukrepov potrebuje od dva do tri mesece. Zakrajšek pa je prepričan, da je to »zelo neoptimalno. V tem primeru bi bilo pametneje, da bi ta čas porabili za izvedbo novih volitev, z njimi bi nova vlada imela veliko večjo kredibilnost in politično legitimnost za izvajanje ukrepov». Zakrajšek je še poudaril, da je koalicija Alenke Bratušek zelo krhka zaradi različnih pogledov v njej. Dejal je, da ni prepričan, da sploh imajo voljo karkoli narediti. Ne pričakuje niti nobenih pomembnejših ukrepov, pričakuje pa nove volitve konec leta. »To vse bo strahotno izgubljen čas za Slovenijo,« je dejal Zakrajšek. Konec leta o Slovenija še v večji krizi Glede tega, da nova vlada govori predvsem o velikih energetskih projektih, pa je dejal, da ni čas za to in da to sledi šele po očiščenju bančnega sistema. Vse drugo kot to je drugotnega pomena, je dodal. Na vprašanje, kje bo Slovenija konec leta, pa Zakrajšek odgovarja: »Še v večji krizi. Če bo vlada še ostajala, pričakujem, da bo zaprosila za mednarodno pomoč.« Ob tem si ne predstavlja, kdo bi si v Sloveniji to upal sploh narediti. Prepričan pa je, da bo to moral narediti nekdo, »ker bomo stisnjeni v kot. Ko ne bo več denarja za plačilo plina, zdravil, ko ne bo več za plače v javnem sektorju. Kdo bo dejansko moral zavrteti bruseljsko številko, pa ne vem«. Ob koncu je še poudaril, da bi sesutje države imelo velike posledice tudi na vse naše gospodarske partnerje, Avstrijo, Italijo, Hrvaško in tudi Nemčijo. »Najbolj pa bodo prizadeti Slovenci,« je zaključil pogovor za današnji časnik Finance Egon Zakrajšek, prvi ekonomist Ameriške centralne banke Federal Reserve (FED).

__ _ _ _ __ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Boris Pahor: Preoblečeni levici je uspelo blokirati Janšo

08.03.2013

"Kakšna bo usoda države, je zdaj vprašanje, ko pa jo je Borut Pahor prej kot socialdemokrat spravil na kant, njegova levica pa zdaj ni pustila Janši, da jo poskusi rešiti," se sprašuje Boris Pahor.

"Po mojem je poglavitni razlog slovenske krize pomanjkanje pravega narodnega čuta, ker je v prejšnjem režimu igral glavno vlogo jugoslovanski patriotizem. Tako imamo državo brez slovenskega patriotizma, državo brez duha in brez cilja," je v svojem razmišljanju o aktualnih političnih dogodkih v Sloveniji, ki so ga objavili na portalu slomedia.it., zapisal pisatelj Boris Pahor.

"Zadnja kriza je nastala, ko je leva garnitura ugotovila, da je ostala brez svojega predsednika države, novi, ki je izšel iz socialne demokracije, pa ji ni bil všeč, ker je zagovarjal sporazum in enotnost za rešitev države, torej ni bil za likvidacijo Janševe vlade," je prepričan Pahor.
Zapisal je, da je preoblečeni levici, ki si ne more predstavljati, da ne bi več vladala, tako ostala samo demokracija ljudstva, kar je bilo ob razpoloženju ljudi zaradi varčevalnih ukrepov zelo lahko doseči. "A poleg tega ekonomskega razloga je prišel na pomoč tudi še političen, to je izjava protikorupcijske komisije, čeprav je imel predsednik Janša možnost za sodno varstvo, so se zaradi svojih interesov stranke koalicije umaknile, tako, da se je kriza poglobila, kot so levi aktivisti želeli," je dejal.

"Kot sem že rekel, gre za nesprejetje vlade, ki ne bi bila pod nadzorom, ne ki bi omogočala kak vpliv nasprotnikov osvobodilnega boja, ki so bili ob koncu vojne seveda poraženci, a razvoj je hotel, da so postali poraženci tudi komunisti, ki so prevzeli oblast ob zmagi; a medtem ko je cerkveno vodstvo, ki je bilo prej v karanteni, dostojno organizacijsko uredilo svojo vlogo, je demokratična družba omogočila simpatizerjem medvojnih protikomunistov, da se politično uveljavljajo, tudi kot stranka v Janševi vladi," je primerjal Pahor.

Zatrdil je, da je preoblečeni levici vsekakor uspelo z demonstracijami in z izjavo protikorupcijske komisije v pravem trenutku blokirati Janšo in omogočiti svoj prehod na oblast novih volitev. "Kakšna bo usoda države, je zdaj vprašanje, ko pa jo je Borut Pahor prej kot socialdemokrat spravil na kant, njegova levica pa zdaj ni pustila Janši, da jo poskusi rešiti, sama pa ni znala reševati ekonomije niti takrat, ko je imela kot komunistična stranka oblast. V Italiji pa je nekoč komunist Napolitano poklical desnega bankirja, da reši državo," je še zapisal pisatelj.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Ne ve se, kdo v resnici vlada naši državi

7 Februar 2013

Avtor: Gašper Blažič v Demokraciji

Intervju: Roberto Battelli
Roberto Battelli je že več kot dve desetletji poslanec italijanske narodne skupnosti v Državnem zboru RS. V zadnjih letih je politično precej izpostavljen, leta 2011 je bil med tistimi, ki so glasovali proti zaupnici vladi Boruta Pahorja.

Rodil se je leta 1954 v Pulju v družini novinarja Ettoreja Battellija. V Kopru je obiskoval italijansko osnovno šolo in gimnazijo, nato pa je v Ljubljani študiral filozofijo in primerjalno književnost. Leta 1975 se je zaposlil na TV Koper/Capodistria, kjer je urejal dnevnoinformativne oddaje, leta 1989 pa je postal urednik manjšinskega dnevnika La Voce del Popolo. Leta 1990 je bil na prvih demokratičnih volitvah izvoljen v tedanjo republiško skupščino, nato pa na vseh volitvah v državni zbor za poslanca italijanske narodne skupnosti. Od leta 1992 dalje je član Parlamentarne skupščine OVSE, med drugim je posebni predstavnik predsednika Parlamentarne skupščine OVSE za jugovzhodno Evropo. Pred leti je postal tudi zakladnik, kar je ena najvišjih funkcij v omenjeni instituciji.

Gospod Battelli, že več kot dvajset let ste poslanec italijanske narodne skupnosti v Državnem zboru RS, kar pomeni, da ste med poslanci z najdaljšim stažem in da ste ves čas spremljali razvoj demokracije v Sloveniji. Kako bi ocenili dosedanji razvoj dogajanja v slovenskem parlamentu?
Morda ne bo odveč spomniti na upe in pričakovanja iz osemdesetih let, ko so civilna gibanja pa tudi politika odgovorili na razkroj jugoslovanskega sistema in komunizma nasploh s potrebo po uveljavitvi večstrankarskega demokratičnega sistema, tržnega gospodarstva, pravne države ter temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Na volitvah leta 1990 je zmagal DEMOS, sam pa sem bil izvoljen po večinskem dvokrožnem sistemu v družbenopolitični zbor takratne tridomne skupščine. Glede na dramatični razvoj dogodkov v Jugoslaviji in v obrambo zgoraj navedenih vrednot je takratna skupščina pripravila in sprejela potrebne institucionalne reforme, osamosvojitvene akte, novo ustavo ter na podlagi plebiscita razglasila samostojnost in neodvisnost Slovenije. Naslednji trije mandati so bili skoraj v celoti posvečeni evroatlantski umestitvi države. Očitno bolj formalni kot vsebinski. Ob padcu berlinskega zidu so analitiki opozarjali, da bo tranzicija v postkomunističnih državah trajala vsaj petdeset let v razmerah, ko se stvari seveda stalno spreminjajo, če se dobro dela. Na naši celini je bilo mnogim narodom in državam iz ideoloških razlogov onemogočeno vsebinsko, zavestno sodelovanje pri vzpostavitvi evropske arhitekture.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Predsednik Vlade RS Janez Janša ob slovenskem državnem prazniku, kulturnem dnevu slovenskega pesnika Franceta Prešerna

Pride dan, ko bodo »sinovi sloveče matere« znova postali »sinovi slovenske matere«
Datum: 8. 2. 2013

Spoštovane Slovenke in Slovenci,
spoštovane državljanke in državljani!

Tako mrzel in tako negotovosti poln kot letos kulturni praznik že dolgo ni bil. Le kdo ga je postavil na dan, ko so v mračnem in mrzlem dnevu rojaki žalovali ob krsti velikega pesnika? Res se zdi, kot da bi nekdo nalašč umestil ta praznik sredi zime, ko je spomin na pisano jesen že zbledel in ko se zdi pomlad še tako daleč. Priznam, da bi bilo prijetneje slaviti pesnikov rojstni dan, ki je v začetku vznesenega decembra, polnega upanja in radoživega proslavljanja.

preberi več

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __

Matej Lahovnik PS in Vrnitev h kardeljanskemu duhu dojemanja gospodarstva

31 Januar, 2013
Tekst: Dr. Matej Lahovnik | Foto: Bobo
Gospodarski del programa, ki ga prinaša Temeljna listina Pozitivne Slovenije – Slovenija 2020, kaže na to, da pisci niso razumeli načel modernega korporacijskega upravljanja.

Program preprosto ne temelji na realnih postavkah. Zadružništvo, ki ga tako izrazito izpostavlja, pomeni vrnitev v kolhozno ekonomijo. Druga zadeva, ki je dokaj nenavadna, je zagovarjanje državnega lastništva: v programu so zapisali, da želijo zagotoviti, da ne bi nobena vlada v prihodnosti mogla razprodati dragocenega državnega premoženja. S tem se namreč na stežaj odpirajo vrata gospodarstva politiki.

preberi več

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Vstaja privilegirancev

Tako imenovana vseslovenska ljudska vstaja se je izkazala za hud fiasko.

Sreda, 26.12. 2012

To, da se ob intenzivni podpori celotnega propagandnega aparata, s katerim razpolaga tranzicijska levica, ki je zadnje tedne skoraj dobesedno pozival ljudi na demonstracije, zbere le nekaj tisoč ljudi (približno 0,3 odstotka volilnega telesa), je dejansko velik neuspeh za tiste, ki so si od tega obetali destabilizacijo, če že ne padec njim osovražene vlade. Ob vsej bombastičnosti, s katero so osrednji mediji pospremili dogodek, je vse skupaj izpadlo še toliko bolj groteskno.Takšen razplet se je nekako napovedoval, sploh po tem, kar smo lahko videli v zadnjem tednu, ko so maske dokončno padle, tako da je tudi največjemu političnem slepcu moralo postati jasno, kdo poskuša ljudsko nezadovoljstvo instrumentalizirati za lastne cilje. Najprej so se v Mariboru kot "predstavniki ljudstva" in borci zoper skorumpirano oblast izpostavili sami odkriti podporniki levice, na čelu z dolgoletnim poslancem tedaj vladajoče LDS. Dokončni udarec protestniškemu gibanju pa se je zgodil v četrtek v Ljubljani, ko se je pred nekdanjo vojašnico na Roški cesti zbrala skupina "novih obrazov", v veliki meri sestavljena iz članov Liberalne akademije, ki je za to priložnost ustanovila tako imenovani Odbor za pravično in solidarno družbo in katere glavna zahteva je – kaj le drugega! – odstop Janševe vlade. V tej druščini, ki naj bi predstavljala alternativo aktualni politični eliti, so prevladovali ljudje, ki so bili večino poosamosvojitvenega obdobja (nekateri pa še bistveno dlje), bodisi na oblasti bodisi tesno povezani z njo. Na ta način so bili del vladajočih struktur, in to dlje časa kot katerikoli izmed predsednikov zdajšnjih vladnih strank. Če že iščejo tiste, ki so odgovorni za kritično stanje, v katerem se nahaja slovenske družba, naj za začetek pogledajo v ogledalo!Nekakšno "novo politiko" naj bi torej predstavljali tisti, ki so ves ta čas ideološko "servisirali" tisti pol slovenske politike, ki izhaja iz struktur nekdanjega režima. Ki so razpihovali kulturni boj in sistematično diskreditirali vse tiste, ki bi lahko ogrozili monopol njihovih političnih favorizirancev. Ki so takrat, kadar je kdo organiziral proteste proti njim ljubim oblastnikom – in ti protesti so potekali na bolj kultiviran način, kot je to primer z zdajšnjimi –, svarili pred "zakonom ulice", zdaj pa taisto "ulico" označujejo za višek demokracije. Ki so lani, po treh letih neuspešne vladavine tako imenovanega levega trojčka, ko je začela tedanja opozicija, skupaj s številnimi drugimi, pozivati k predčasnim volitvam, to označevali za neodgovoren poskus politične destabilizacije; a zdaj sami, po manj kot enem letu mandata druge Janševe vlade, zahtevajo zamenjavo le-te. In lahko si predstavljamo, koga bi si želeli na čelu njihove "tehnične vlade": najverjetneje kakšnega "uglednega" zagovornika gradualističnega etatizma, ki je glavni razlog za zdajšnje klavrno stanje v državi.Pri takšnih alternativah ni mogoče najti nič originalnega, nobenih novih zamisli, da o kakšni novi (tj. "višji") morali sploh ne govorimo. Gre v pretežni meri za ohranjanje privilegijev. Glavni cilj je ostati priklopljen na države jasli – in te morajo biti še naprej čim bolje založene.

Matevž Tomšič

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Šerifovanje županov se je nabiralo

Datum: 5. december 2012

Objavljeno na MMC RTV SLO

Poleg 'šerifovanja županov' je ljudi na ulice pognal problematičen način uveljavljanja varčevanja v javnem sektorju, pravi za MMC predavatelj Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru Peter Umek.
"Večina ljudi, ki jih srečujemo na protestih, je nezadovoljna, občutijo stisko in bi radi drugače. Poskušajo povedati vladi, oblastnikom, da bi bilo dobro, da tudi njih poslušajo. Večina ljudi se kar zaveda, da je država v krizi, da je potrebno varčevanje, je pa problematičen način, kako se to dela," pravi Umek, ki meni, da je bilo veliko pritiskov nepotrebnih.

"Govori se, to moramo narediti, nič ni rečeno, da je lahko tudi nekoliko drugače, malo bolj optimistično, vse je pesimistično in po principu, če ne bo tega, bo to," parafrazira Umek pojasnjevanja vlade. To ljudje neradi sprejemajo, saj tovrstno logiko razumejo kot izražanje moči, v demokraciji pa ljudje težijo k svobodnim odločitvam. Zato imamo zdaj problem, ugotavlja Umek, sicer dober poznavalec psihologije množic.
Način uveljavljanja varčevalnih ukrepov - tako Umek - kaže na nedoslednost in pritiske na šolstvo, vrtce in druge javne službe. Poleg tega so drugi mehanizmi odpovedali. Kar nekaj časa so se nabirale zadeve, kot so 'šerifovanje županov', ki imajo škarje in platno v rokah. Kjer je moč, je tudi korupcija, in kjer je absolutna moč, je absolutna korupcija. Ljudje to težko preraščajo. Poleg tega, nadaljuje Umek, imamo v parlamentu veliko ljudi, ki tja ne spadajo, kopico gospodarskih zadev, kot je Vegrad in podobna podjetja, zaradi katerih še nihče ni bil obsojen ...

Ljudje se počutijo kot žrtve
"Vse to je pripeljalo do tega, da se ljudje občutijo ogoljufane – da so oni žrtve. Če se počutiš kot žrtev, potem reagiraš," pojasnjuje razloge za proteste Umek. So pa med protestniki tudi takšni, ki izrabljajo nerede zato, da pridejo v nasprotje z represivnimi organi, policijo, se malo "prezračijo" in "pokažejo".
Mladi in nezadovoljni iščejo možnost za uveljavitev na način, ki so ga navajeni. Veliko mladih ne ve, kaj bi sami s seboj, zato ker imajo tak način življenja - ne hodijo v šolo ne v službo in se ukvarjajo z napol kriminalno dejavnostjo. Takšni iščejo nerede, pojasnjuje Umek, ki pa hkrati ne izključuje, da jih je "nekoliko spodbudila katera koli stran na kakršen koli način". Umek to sklepa na podlagi izjave predsednika vlade, češ da so bile bolj leve kot desne skupine med udeleženimi in jih po njegovem mnenju "ni izrekel kar tako, ampak na podlagi določenih podatkov".

Vlada naj bo bolj artikulirana
Protesti se bodo, kot kaže, nadaljevali. "Kangler mora sprevideti, da to ne pelje nikamor, da je za Maribor bolje, če odstopi. Ne vem, ali bodo protesti v tem primeru popolnoma prenehali, se pa bodo zagotovo umirili," napoveduje Umek. Meni tudi, da mora vlada sprožiti dialog in stvari bolj jasno povedati, kar bo pripomoglo k umirjanju razmer. "Vtis je, da niso dovolj artikulirani in se prepočasi odzivajo glede na hitrost dogodkov. Dejansko bi pričakoval več nastopov, ne samo predsednika vlade, ampak tudi kakšnih drugih ministrov, posebej tistih, ki razmeroma dobro vplivajo na ljudi, kot sta Žerjav in Vizjak, ki se znata pogovarjati … Skratka, treba je komunicirati," sklene Umek.

Politika požgane zemlje?

03.12.2012 Rok Hren

Pazite se ljudi, ki sovražijo.

Prve mariborske demonstracije (tako imenovana prva vstaja) so bile nekaj, kar je človek zlahka razumel. Postavitev radarjev je poseg v zasebnost vožnje z avtomobilom in priporočena pisma z denimo 80-evrsko kaznijo zaradi vožnje s hitrostjo 37 kilometrov na uro (ob omejitvi 30 kilometrov na uro) - kjer na isti ulici nekaj sto metrov stran drugi nekaznovano vozijo s hitrostjo za pešce potencialno usodnih 70 kilometrov na uro (ob omejitvi 40 kilometrov na uro) in več - hitro občutimo kot nadlegovanje. In kot krivico.

preberi več

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Zakaj je Türk tako močno poražen?
1: Ko je pred petimi leti zmagal, so ljudje v njem videli nekaj novega, mednarodnega, neokuženega. Pričakovanj ni uresničil, skozi čas je postalo jasno, da je Türk simbol starega, ne novega.
2: Nekatera njegova dejanja, predvsem izjava o tem, da je pomor domobrancev drugorazredna tema, so bila resnično in milo rečeno neprimerna.
3: Iz predsedniške funkcije je naredil še večji »dvor«.
4: Bil je izrazito politično opredeljen, Jankovićev in Kučanov postrešček, sluga stricev iz ozadja.
5: Obdal se je s kadri iz bazena Gregorja Golobiča, ki nimajo kaj dosti pojma o predvolilni kampanji, temveč so nesimpatični ciniki in tega ljudje ne marajo. To je še bolj poudarjalo siceršnjo Türkovo vzvišenost. To, da so te svetovalce po prvem krogu nekako nagnali in da so še večjo vlogo pri podpiranju Türka nato prevzeli še starejši kadri, ni kaj dosti pomagalo. Iz nasprotnika, Boruta Pahorja, so se vsi norčevali in to se jim je vrnilo kot bumerang. Vse to je izničilo tudi tisto, kar je Türk delal dobro, sicer tega ni bilo veliko, ampak na potovanji z gospodarskimi delegacijami v tujini je dostojno odigral svojo vlogo.
Borut Pahor je, čeprav so se »veliki umi Danila Türka« iz kampanje novega predsednika huronsko norčevali, dobro odpeljal predvolilni boj.

Kaj pričakujemo od Boruta Pahorja?

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

KDO JE V MARIBORU (IN TUDI V SLOVENIJI) "KANON FUTER" IN KDO SO GENERALI?!

Ljubljana, 23.11. 2012

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

ZAKAJ SE ŽELI REFERENDUM O TRANSPARENTNEM UPRAVLJANJU DRŽAVNEGA PREMOŽENJA?

Datum: 22.11. 2012

Nadzor nad naštetimi velikimi gospodarskimi in finančnimi sistemi je tudi resnični, a javnosti prikrit razlog Jankovićeve referendumske zahteve o SDH. Gre za vprašanje, kdo bo nadzoroval še vedno neprivatizirane velike gospodarske sisteme in banke: strici iz ozadja ali na demokratičnih volitvah izvoljene stranke ki oblikujejo vladajoče koalicije in ki so jim državljani ter državljanke zaupali upravljanje državne lastnine.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Stališče Zelenih Slovenije do transparentnega upravljanja državnega premoženja

Datum: 22.11. 2012

STRICI IZ OZADJA SLOVENIJO DRAGO STANEJO!
"Zaradi stricev iz ozadja, ki sebi in svojim somišljenikom in oprodam omogočajo pridobitve iz namakalnih sistemov, smo center evropske bizarnosti. Zaradi nacionalnointeresnih stricev, Kučana, Mencingerja in njegovih ekonomistov, Križaniča, Pahorja, Jankovića, Kresalove, Žerjava in še nekaterih, tudi vodilnih v podjetjih, nas je velika večina revnejših, priviligirani pa so opazno bogatejši. Perverzno je to, da se sindikati, kulturniki, mladinci in še kdo priklanjajo tem stricem. Stricem, ki imajo ime in priimek ter navadno konkretne koristi.

Peter Frankl, Finance, O ceni stricev iz ozadja

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Pismo, ki ga je Milan Kučan javno naslovil na Boruta Pahorja, je eden večjih političnih škandalov pri nas.

Vinko Vasle, na Siol-u

Ponedeljek, 19.11.2012

V resnici gre za poskus miniranja Pahorjeve predsedniške kandidature.

Kučan se je tako zelo neposredno vmešal v drugi krog predvolilne kampanje zato, ker njegov varovanec Danilo Türk iz dneva v dan bolj izgublja, Türku ni naredil ne vem kakšne usluge, nasprotno, trdim, da mu je močno škodoval, Pahorju pa v resnici koristil. Kučan skuša s to zahrbtno potezo spodbuditi in animirati tako imenovano levo volilno telo, ki Pahorja podpira, da prepozna "resničnost" vodečega kandidata Pahorja, ki naj bi se udinjal politični desnici. Kučan in še kdo naj bi bil, kot je zapisal, nekakšna postranska škoda takšnega Pahorjevega ravnanja. Če bi zdaj našteval vse postranske škode Kučanovega političnega delovanja in ravnanja v nekdanjem režimu, med osamosvajanjem in tudi v zadnjih dvajsetih letih, potem bi to bila zajetna in tudi žalostna zgodovina o političnih žrtvah režima, v katerem je imel Kučan visoke funkcije, in pozneje njegovega ideološkega omrežja. In pri čemer mu ni šlo za načelnost, ker je komunizem pač ni premogel, ampak za njegovo lastno politično preživetje. Zato je zadnji, ki bi lahko, pa četudi Pahorju, očital nenačelnost. In če ga zdaj parafraziram: od svojih političnih uspehov je imel koristi samo sam s svojim ozkim ideološkim krožkom, od njegovih političnih stranpoti pa so trpeli številni posamezniki. Recimo Stane Kavčič, ki ga je Kučan pomagal politično uničiti in osamiti. Potem pa je pred leti ponosno pomagal odkrivati doprsni kip sovje lastne žrtve. Ali pa njegova vloga pri procesu JBTZ.

Kučanovo pismo še najbolj spominja na znameniti posnetek, na katerem takratni predsednik vlade Tone Rop žuga Zoranu Jankoviću in mu v obraz sika: jaz sem te naredil, jaz sem te naredil. Tako tudi Kučan skozi pismo spregovori, da je on tisti, ki je naredil Boruta Pahorja, ga negoval, zalival in hranil, vse dokler ni zrasel v predsednika vlade. In ko ni bil več zadovoljen z njim, mu je pomagal – milo rečeno – sestopiti. V resnici so ga po tistem vladnem polomu hoteli dokončno uničiti. Pahor pa se ni dal in zdaj svojega političnega mentorja ne posluša več in kar kandidira za predsednika republike.

Milan Kučan pa seveda je tisti stric iz ozadja, ki je pomagal narediti eno najbolj katastrofalnih koalicij v naši dvajsetletni zgodovini samostojne države – koalicijo KGB. In zanimivo, ko zdaj kritizira Pahorja in mu v obraz meče, da ga je pač nehal podpirati kot predsednika vlade, ne pove nič o tistih členih te vlade in koalicije, ki so bolj kot Pahor krivi za posledice tiste vladavine. To sta Katarina Kresal in Gregor Golobič. To so liberalni demokrati in stranka Zares. Strici iz ozadja so takrat naredili to koalicijo in tisto vlado zase in za varovanje lastnih privilegijev. In zraven je bil v prvi vrsti tudi Kučan (poleg na primer Türka in Jankovića) s svojim Forumom 21, ki je tisti koaliciji ponudil več kot samo logistične usluge. Mimogrede, Kučan bi se prav zaradi tega, ker je bil stric tiste koalicije, državljanom in državljankam moral opravičiti, kot bi se moral opravičiti tudi zaradi foruma, v katerem so bili danes kriminalizirani in obsojeni menedžerji. V tem forumu je Kučan v resnici zbral stare politične, ideološke in finančne zaveznike ter podpornike. To je bilo omrežje – in seveda do neke mere je še –, iz ozadja katerega sta se urejala in preurejala slovenski politični in ekonomski prostor. To je omrežje, ki je po svoje pisalo polpreteklo zgodovino in varovalo izročila zveze komunistov ter njenega načina delovanja. Delovanja iz ozadja. Zato je Milan Kučan zagotovo stric iz ozadja.

Kučan je že na volilno nedeljo, ko je bilo jasno, da je njegov protežirani kandidat Danilo Türk v prvem krogu izgubil, pred kamerami pokazal, kaj zanj osebno in zagotovo za njegovo omrežje (pokojni Danilo Slivnik ga je poimenoval Kučanov klan) pomeni že samo to, da Türk ni zmagal že kar v prvem krogu. Kučan je bil pretresen, zatikalo se mu je in se je tresel. Zgodilo se je torej nekaj, kar ga je povsem vrglo iz tira. Kučan se je zavedal, kaj za njegova ozadja in omrežja pomeni Türkov dokončni poraz – pomeni to, kar se mora zgoditi ter kar koristi državi, domovini in državljanom: to pomeni odhod starih komunističnih navez v politični pokoj, kamor nikdar niso šle ne glede na svoje upokojenske privilegije. To pomeni, da bi se na osebni ravni znebili vrhov nekdanjega političnega režima. To bi simbolično res pomenilo pravo in dokončno osamosvojitev.

Po Kučanu Türk do zdaj ni imel priložnosti javno dokazovati, kaj so njegovi uspehi v petletnem mandatu. Če pa mora nekdo za nazaj verbalno dokazovati svoje uspehe, potem teh ni ali pa so zelo skromni in za Danila Türka to nedvomno velja. Imel je več škandalov kot uspehov, pravzaprav niti ni jasno, kaj so uspehi njegovega predsednikovanja! Za Türka naj bi bilo dovolj že to, da ga – če spet zapiše poanto Kučana iz pisma – etično zavezuje neka tajna "kamarila". Strici iz ozadja, kar Kučan je – pa če bo to Pahor javno rekel ali pa ne; in tete iz ozadja, ki so se v prvem krogu kar same razkrinkale v pojavi Spomenke Hribar.

Zmaga Boruta Pahorja pa bo pomenila tudi jasno ne samo simbolično sporočilo: Milan Kučan, dovolj je ohranjanja starih privilegirancev, starih ideologij ter neprestanega vmešavanja v državo in domovino. Kajti Milan Kučan in drugi strici iz ozadja so iz preteklosti. Zato naj ostanejo tam!

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

MINEVA 20 LET OD ODLOČITVE ZA PLEBISCIT O SAMOSTOJNOSTI

Obletnice velikega trenutka odločitve Demosa za plebiscit za samostojno Slovenijo se spominjajmo z veseljem in ponosno

Ljubljana, 7.11. 2012

V petek, 9.11. 2012 bo minilo 22 let od sestanka v Centru za obrambno usposabljanje v Poljčah, kjer so Demosovi predstavniki in med njimi tudi zeleni Slovenije sprejeli odločitev o izvedbi plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Plebiscit smo nato izvedli 23. decembra. Z velikansko ljudsko podporo samostojnosti pa je uspešen plebiscit začrtal pot v slovensko osamosvojitev pol leta kasneje.

Na "tajnem vikendu" v Poljčah novembra 1990 so sodelavci ustavne komisije Peter Jambrek, Tine Hribar in Tone Jerovšek skupaj s predsednikom Demosa Jožetom Pučnikom prepričali Demosov poslanski klub, da je ta potrdil predlog, da se gre na plebiscit.
Takratna opozicija se je sicer zavzemala za to, da se plebiscit premakne na pomlad 1991, a je nato sprejela datum 23. december, Demos pa je po drugi strani pristal, da bo za pozitiven izid plebiscita potrebna večina vseh volilnih upravičencev.
Na vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, je nato od 93,2 odstotka udeleženih volivcev zaokroženo 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno, to je 88,5 odstotka vseh volivcev skupaj.
S soglasno odločitvijo poslancev koalicije Demos, da zahtevajo plebiscit, je bil desetega in enajstega novembra 1990 prižgan prvi "plamen upanja za samostojno Slovenijo".
Koalicija Demos, katere zgodovinski pomen danes nihče več ne omenja in ga je takratna in današnja opozicija poskušala v bližnji preteklosti na vse načine potiskati v pozabo, je prav pri razpisu plebiscita ter osamosvojitvi pokazala izjemno stopnjo državotvornosti in k sodelovanju povabila vse politične dejavnike v Sloveniji.
Verjetno bi lahko podobno »vajo« ponovili v današnji izjemno težki gospodarski, ekonomski in moralni krizi, v kateri se je znašla Slovenija, v veliki meri tudi po zaslugi tajkunov »tranzicijske levice«," ki je obvladovala dosedanje lastninjenje nekoč skupnega družbenega premoženja.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Noč vampirjev

02.11.2012 09:52

Dejan Steinbuch, komentar Finance

Virantova teza, da je Janković v noči čarovnic napovedal totalno vojno Janši, ne drži povsem. V resnici so vampirji tisti, ki prevzemajo oblast in nam počasi pijejo kri.

V noči čarovnic, samo nekaj minut pred polnočjo, so na Šubičevo 4 prileteli v črnino oblečeni gospodje udrtih lic, mrtvaške polti, krvavih oči in poudarjenih sekalcev. V črni kuverti so prinesli trideset podpisov. Receptorka jih jih debelo pogledala, kajti še normalni ljudje ne hodijo sredi noči v hram hirajoče demokracije, kaj šele da bi na vložišče prišla skupina vampirjev.

„Oh, vi ste, pozitivci! Skoraj vas ne bi spoznala", je olajšano vzkliknila receptorka, ko je videla, da ne gre za prave krvosese, temveč za poslance edine pozitivne stranke, preoblečene v vampirje: „Ja kaj ste pa prinesli ob tej uri?"
„Psst!", jo je posvaril najbolj rdeče našminkani vampir. Receptorki se je zdelo, da bi bil to lahko Jani Möderndorfer. „Prinesli smo podpise, potrebne za vložitev zahteve za referendum o državnem holdingu in slabi banki."

„A dajte no, se hecate!? Saj vas je samo 27 v poslanski skupini", je bila začudena gospa, ki službo receptorke v državnem zboru opravlja dovolj dolgo, da o referendumih ve več od večine ustavnih pravnikov.
„Psst!" je spet siknil vampir: „Imamo še tri podpise, ki smo jih krvavo težko dobili." Druščina za njim se je pritajeno zahahljala. „Krvavo jih namreč tudi potrebujemo", je zažvrgolel vampir in njegovi tovariši so se zarežali, da so se jim vampirski zobje zasvetili v slabi svetlobi.

Receptorka je vzela kuverto, rutinsko preverila, če je v njej vse, kar mora biti, poštempljala vsak list papirja posebej in že hotela vse skupaj pospraviti v predalnik „prejeto", ko je nenadoma nekaj ugotovila: „Ampak saj to niso lastnoročni podpisi, tole pa ne bo v redu!"
Med vampirji, ki so doslej molčali, saj je v njihovem imenu govoril zgolj vodja, je završalo. Eden je napol glasno zarenčal: „Ma daj, naj že utihne, da je ne bom ugriznil nekam!"

„Vse je v redu, ne vidi se dobro, ker je slaba svetloba", je miril shiran vampir, v katerem bi nekdo z veliko domišljije spoznal slovitega poslanca Gašparja „na kvadrat" Mišiča: ,Jutri, ko bo svetlo, bo vse v redu, boste videli. Sekretariat za pravne zadeve ne bo imel pripomb."

Umirjen glas je zalegel. Nobenih vprašanj več. Polnočni obisk državnega zbora se je končal. Vampirji so se izgubili v temi in gospa na recepciji se je minuto kasneje spraševala, če niso bile vse skupaj samo čudne, morda preroške sanje.

II. dejanje
Medtem ko je skupina njegovih sodelavcev v vložišču državnega zbora zabijala poslednje žeblje v krsto slovenske prve republike, je vampir z nasmeškom Zorana Jankovića zamišljeno sedel na usnjenem fotelju sredi prostrane dnevne sobe. Tale poteza, je skoraj naglas razmišljal, bo sprožila dokončni spopad s Princem Teme. Hvala hudiču za tole državo, v kateri se zabavamo kot nikjer drugje na svetu. Slovenija je res raj za krvosese! Vampirju so se od navdušenja zaiskrile rdeče oči. S pogledom je preletel sobo in se ustavil ob kavču na drugi strani sobe. Tam je negibno, brez znakov življenja ležal moški smrtno bledega obraza. Podoben je bil Zoranu Jankoviću. Pomilovalno ga je pogledal, potem pa poklical predsednika vlade, ki ponoči skoraj nikoli ne spi. „Napovedal sem ti

vojno, totalno vojno. Komaj čakam tvoj odgovor."

Samo nekaj sekund kasneje je pri predsedniku vlade spet zazvonil telefon. Na drugi strani je bil zaskrbljeni Gregor Virant: „Imam eno dobro in eno slabo novico. Katero najprej?"
Premier ni rekel nič.
„Pred nekaj minutami so klicali iz Šubičeve. Opozicija je vložila zahtevo za razpis referendumov o holdingu in slabi banki. Ti hudiči nam bodo spili vso kri, to je nezaslišano, to je vojna, to je totalna vojna!" Virant je bil obupan.

Premier, ki mu je postalo jasno, da noč čarovnic ni navadna noč, je prekinil zvezo. Potem je vstal, stopil k oknu in se brez besed zastrmel v temo, ki je kraljevala na drugi strani. Van Helsing, ga je prešinilo. Njega rabim, Van Helsing je edini priznani strokovnjak za izganjanje referendumskega hudiča. On je edini, ki nas lahko reši teme.

III. dejanje
Čeprav so ministru Šušteriču obljubili nekaj dni miru kot nagrado za uspešno plasiranje slovenskih obveznic v Ameriki, ga je telefon prebudil ravno takrat, ko je zaspal z mislijo, da je državi likvidnost zagotovljena do poletja 2013 in da se bodo bonitetne ocene počasi počasi spet začele dvigovati.

Glas na drugi strani pa ga je v trenutku zdramil. Celo šokiral. Glas Zorana Jankovića: „A bi šeu u mojo vlado, Šuki? Če nam uspje destabilizirat državo, nje. Če vržemo koalicjo in spravmo ljudi na ulce, nje, da bojo z demonstracijam zahteval spremembo oblasti?"
Šokiranemu finančnemu ministru je glas na drugi strani samozavestno zatrjeval, da ve, kako rešiti javnofinančno situacijo v Sloveniji, pomiriti mednarodne finančne trge, doseči dogovore s tujimi bankami, umiriti Evropsko centralno banko in dobiti ugodna premostitvena posojila.

Bolj ko ga je Šušteršič poslušal, bolj se mu je zdelo, da sanja. Glas Zorana Jankovića je zatrjeval, da so referendumi samo orodje za dosego cilja, da je že vse zmenjeno z bodočim predsednikom Türkom, da bo takoj po prevzemu vlade osebno jamčil za reševanje NLB, ki jo bo za en evro kupila njegova Electa prek asignacije posojila neke čudne firme z imenom Baza Dante. Bolj ko mu je glas na drugi strani žice razlagal, da naj ga nič ne skrbi, bolj je bil prepričan, da so vse skupaj nekakšne moraste sanje, iz katerih bi se rad čim prej prebudil.

IV. dejanje
Naslednje jutro je prineslo šokantno spoznanje, da je ponoči skupina ljudi dejansko v državni zbor vložila zahtevo za razpis referenuma o dveh zakonih. Na tem mestu bomo pričujoči zapis tudi končali, zakaj noč čarovnic se v Sloveniji še ni končala, vampirjev, ki nesrečnim Slovencem pijejo kri, pa je že toliko, da nihče ne ve, komu lahko zaupa, kdo je človek in kdo vampir.

Premier se je zaprl v svoje sobane in k sebi ne spusti več nikogar, saj tudi nikomur več ne zaupa. Menda je dejal, da čaka nekega Van Helsinga, o katerem pa nihče iz njegovega kabineta nič ne ve. Svetovalci so enotnega mnenja, da je verjetno mislil na Hermana Van Rompuya, predsednika Evropskega sveta. Ker je država trenutno v najhujši krizi v svoji zgodovini, vsi srčno upamo, da bo k nam čim prej prišla evropska delegacija treh gospodov, ki nam bodo povedali, kako se upravlja z državo.
Noč čarovnic namreč še kar traja. Dežela je vsak dan mračnejša, ljudje pa so vedno bolj bledi in shirani. Vampirjem ne more nihče do živega. Zavladali so nam in zdaj nam bodo počasi spili vso kri.

Dejan Steinbuch je publicist.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

PRED 21 LETI IZ KOPRSKEGA PRISTANIŠČA ODŠEL ZADNJI VOJAK JLA

Premier Janez Janša danes ob obletnici pripravlja sprejem.

Ljubljana, 25. 10. 2012

Iz koprskega pristanišča je pred 21 leti v noči s 25. na 26. oktober odplula ladja z zadnjimi vojaki jugoslovanske (srbske) vojske. Premier Janez Janša danes ob obletnici pripravlja sprejem, kjer bo ob obletnici nagovoril povabljene, ki so skupaj z njim utirali pot samostojni Sloveniji in postavili temelje za razvoj suverenega slovenskega naroda.
V Vojašnici slovenske Teritorialne obrambe v Ljubljani pa bodo popoldne odprli spominski park Teritorialne obrambe RS 1990-1995 ob obletnici odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske armade (JLA) iz Slovenije leta 1991, na katerem bo imel nagovor minister za obrambo Aleš Hojs.
Slovesnost ob 21. obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije pa v petek v Radencih pripravljata Združenje Sever in Zveza veteranov vojne za Slovenijo. Slavnostni govornik bo predsednik republike Danilo Türk.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Pripeljite nam montija!

Datum: 17.10.2012

Uredniški komentar
Petra Sovdat v Financah

V prihodnjih dneh bo najbolj »zabavno« ovrednotiti sporočila, ki jih v javnost spuščajo slovenski »očetje«, koalicijski, opozicijski, sindikalistični, delodajalski liderji. Kaj sporočajo, je znano: Slovenci se nismo sposobni več dogovoriti prav ničesar, pa čeprav nam voda ne le teče v grlo, ampak nas zaliva čez glavo.

Da je država tako rekoč nelikvidna, je jasno, ali smo tudi insolventni, bo jasno, ko se z road showa vrne Janez Šušteršič. Ampak, ne, to našim voditeljem ni dovolj. Eni zganjajo histerijo, drugi želijo več časa za pogovore in živijo v letu 2007. Vse to spremljajo mednarodni vlagatelji. Kaj slišijo, kaj vidijo?

1. Prestrašeno vlado: ta se, tudi ko je država skoraj pod rušo, ne drži niti lastnih obljub iz koalicijske pogodbe. Pri kriznih ukrepih popušča nenormalno preveč, reformne predloge v »socialnem dialogu« pokveči do neprepoznavnosti. Medtem ko predsednik vlade Janša in minister Šušteršič v tujini zagotavljata, kako bo vse okej, doma grozita, da je »ura 12«. Pozabljata pa, da je Slovenija že na radarju, da tudi zadnje vlagatelji slišijo.
2. Ihtavo opozicijo: ta dela to, kar je lani očitala takratni opoziciji. Ruši vse predloge vlade, ne z argumenti, ampak s politikantskimi puhlicami. Takimi, za katere smo mislili, da smo se jih znebili že leta 2008, ko so se neslavno končali prvi tajkunski pohodi, ki jih je prinesel »nacionalni interes«. Dobrih alternativnih kriznih rešitev od njih nisem slišala.
3. Sindikaliste z Marsa: ki so jih starši, šolski sistem in njihova delovna »praksa« očitno naučili le treh stavkov. To se ne da! V to ne privolimo! Šli bomo na referendum in na ulico! Najglasnejšim sindikalistom sem včeraj postavila izziv. Dajte svoje konkretne predloge na mizo. Za rešitev slabih posojil, podkapitaliziranih bank, neuravnoteženega proračuna. Naj povejo, iz česa bi sami plačali državne obveznice, ki začnejo zapadati prihodnje leto. Predvsem pa me zanima, kako bi sindikalisti upravljali državne deleže v družbah. Odgovore pričakujem danes. Analiza bo, sem prepričana, zanimiva. Morebitnega odgovora, da ti niso plačani za ponujanje rešitev, ne sprejmem. Če rušijo reforme, naj dajo konstruktivne predloge. Ne sprejmem niti odgovora, da bi bianco podprli vse predloge njihovega Zorana Jankovića.

Bojim se, da smo vse pametne rešitve že pokurili. Da tečemo zadnji krog kratkotrajne suverenosti. Je cena suverenosti previsoka za to, da izplavamo? To lepo pokažeta Italija in Grčija. Kaj je stranski proizvod čiščenja teh dveh držav? Stare, kleptomanske elite, ki so italijanskim in grškim davkoplačevalcem tudi ugrabile državi, so ostale brezzobe, nemočne. Glede na škodo, ki so jo Sloveniji povzročili strici, tete, nečaki iz ozadja in vsi njihovi prijatelji, z leve in desne, pa morda ta cena, kakorkoli bogokletno se že sliši, ni previsoka.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Resnica o plačah v javnem sektorju in brutalni politični zlorabi sindikatov

Public enemy: Kaj hoče Branimir Štrukelj? Jankovića na oblasti!

Stanislav Kovač v Financah

Datum: 17.10. 2012

Minuli teden je prvi sindikalist javnega sektorja Branimir Štrukelj ob razpravah o predlogu državnega proračuna za leti 2013-2014 javno pozval k predčasnim volitvam. Ker gre za doslej največjo Štrukljevo zlorabo sindikata za obračun s politično konkurenco, se postavlja vprašanje, kaj v resnici hoče ta medijsko vplivni sindikalist.
Kdo je Branimir Štrukelj
Štrukelj formalno vodi Konfederacijo sindikatov javnega sektorja, dejansko gre za politika neuspešne stranke TRS, ki je bila ustanovljena tik pred lanskimi volitvami in se je oklicala za najbolj levičarsko stranko v Sloveniji. Štrukelj je brez dvoma eden največjih političnih luzerjev lanskih volitev, saj je bil kot pravni zastopnik TRS odgovoren, da je volilna komisija zavrnila kandidaturo liste TRS v volilni enoti Ljubljana Center. TRS se kljub veliki predvolilni medijski promociji ni uspelo uvrstiti v parlament, čeprav je predsednik stranke Matjaž Hanžek napovedal nič več in manj kot zmago na volitvah. Po volitvah je TRS redno hodila na Jankovićeve sestanke o novi levici, Štrukelj pa se je pod krinko sindikalnega vodje prelevil v politično vplivno medijsko zvezdo.

BERI DALJE …

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

VAS TO NE SPOMINJA NA MEDIJSKI UMOR ZELENIH SLOVENIJE V 90-TIH LETIH?

Afera Stelzer ali kako je Rode preživel poskus medijskega umora

PETEK 12.10.2012, 06:00 (Povzeto po Siol-u)

Ljubljana - V primeru Rode, ki bo postal šolski primer preučevanja slovenskega medijskega prostora po družbenih spremembah, lahko govorimo o psihosocialnem miselnem vzorcu slovenske morilske javnosti.

Bil je črni torek za slovensko novinarstvo

Če sem imel v času po izbruhu afere, čakajoč na izide, občutek, da je ta dežela ostala brez vsake pameti, me zdaj tolaži misel, da se ta vedno zbere v kritičnih trenutkih slovenske zavesti. Jasno in normalno je, da smo na cerkveni strani kritični do tistih, ki so si zgodbo izmislili in jo več tednov ohranjali na svojih spletnih straneh, kot "zgodbo", ki se uveljavi in ostane. Da pa so bile reakcije nekaterih (Steinbuch, Čokl, Puc, Planet Siol.net, RTV Slovenija …) že ob samem začetku zadržane in kritične do načina, ki ga je ubral časopis Delo, je precedens, ki ga težko najdemo v podobnih primerih v domačem medijskem prostoru.
Še več, razen Dnevnikove medijske hiše in tradicionalno Mladine so se vsi preostali mediji do zgodbe obnašali zelo zadržano in z veliko mero previdnosti, ker so slutili, na kako tanek led se je še enkrat spustil Karba, ki mu očitno prva velika izkušnja Patrie ni dovolj. Če so nekateri govorili o črnem torku za slovenski žurnalizem, so seveda imeli globoko prav, saj od zdaj naprej ni in ne more biti več samo vprašanje, kako verodostojni so Cerkev in njeni predstavniki. Od 2. oktobra 2012 se bo moral vsak pameten državljan nujno z metodičnim dvomom ustaviti pred podobnimi bombastičnimi novicami, ki jih bo v javnost spustil katerikoli v kategorijo resnih medijev uvrščen časnik ali drug medij. Kajti nesporno dejstvo je, da je Rode kot cerkveni predstavnik poleg Janše kot političnega predstavnika preživel medijski umor.

Soočenje Rodeta z realnostjo tranzicije

Rode je postal kamen spotike tudi zato, ker je bil ob vrnitvi v Slovenijo prepričan, da je z osamosvojitvijo postalo vrednota vse tisto, kar je on v sedemdesetih in osemdesetih letih zagovarjal, namreč demokratično mišljenje in kritični razmislek o preteklosti. Kar bi bilo logično glede na družbene spremembe, ki so se v devetdesetih zgodile, a se je zmotil kot številni drugi. Zdaj se je soočil z najbolj kruto realnostjo tranzicijskega razumevanja svobode govora in javnega interesa.
Delo ga je postavilo v vrsto vseh tistih, ki jih je slovenska medijska javnost do zdaj likvidirala. Začnimo pri Pučniku, ki so mu očitali revanšizem, slabo slovenščino in ženo nemškega rodu. Po smrti bi ga radi s pozabo izbrisali iz zgodovinskega spomina. Nadaljujemo lahko z Bajukom, ki so ga obremenili z argentinsko zgodo, težavami z jezikom in celo nekompetentnostjo na področju financ. Oba sta sorazmerno zgodaj umrla! Medijsko likvidirani so bili vsi dozdajšnji resni predsedniški kandidati od Pučnika do Barbare Brezigar, Arharja, Sirca in Peterleta, ki niso prihajali z levega ali liberalnega političnega pola. V dvajsetih letih po osamosvojitvi in padcu komunističnega sistema v Evropi je Slovenija edina, ki ves čas ni imela niti en dan predsednika, ki ne bi bil kakorkoli okužen s prejšnjim sistemom.

Levičarji nikoli izpostavljeni kritiki

To ne bi bilo mogoče, če bi mediji z enako vehementnostjo izpostavljali slabosti levičarskih in liberalnih kandidatov, kot to počnejo z desnimi v politiki in cerkvenimi, ki izstopajo iz povprečja. Zakaj nismo doživeli nobenega medijskega pogroma proti Kučanu, ki je po Pezdirju za slovensko tranzicijo malignom prve vrste? Ni res, da ni delal napak. Njegova največja napaka je prilagajanje vsem okoliščinam za preživetje, s tem pa ohranjanje osnovnega marksističnega načela, da so okoliščine tiste, ki narekujejo etičnost odločanja. Druga velika in usodna napaka, katere davek plačujemo vsi, je teza o nacionalnem interesu, ki je pravzaprav pomenil kamuflažo za ohranjanje privilegijev njegove oligarhične druščine. Zakaj medijski prostor ne goji sistematične kritike do predsednika Türka, ki je brezdušni, izpraznjeni kabinetni birokrat velikega videza, malega formata in oligarhičnih manir? Zakaj ne sesipajo Pahorjevega narcisizma in leporečenja brez del? Seveda se tu in tam zapiše ali zagovori tudi kaj v tej smeri, predvsem zaradi domnevne uravnoteženosti. Niti enega politika ali druge osebe z levo-liberalnega pola pa se ni medijsko umorilo, razen če so s svojimi neumnostmi to sami dosegli kot Kresalova in Golobič.

BERI VEČ

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

BODO NASPROTNIKI UKREPOV V RESNICI LE OKREPILI VLADO

Premierja Janšo čudi molk slovenskih medijev o tem, da je Francija ratificirala fiskalni pakt

Četrtek, 11.10. 2012 (Povzeto po Siol-u)

Ljubljana - Nasprotniki reformnih ukrepov menijo, da bodo z blokado ukrepov končali mandat zdajšnje vlade. A to je iluzija, saj ta vlada v tem trenutku nima alternative, je pojasnil predsednik vlade Janez Janša.

Janša je v intervjuju za TV Slovenija povedal, da koalicija nima druge možnosti, kot da je trdna, in da za Slovenijo ni druge alternative. "Kakršnakoli politična nestabilnost v tem času bi bistveno otežila vse te napore, ki jih vlagamo v to, da bi prišli iz krize s čim manj praskami, in tega se koalicijski partnerji zavedajo."

O medijih, ki pišejo o tem, da v Avstraliji gradi kliniko, je Janša povedal: "Te klinike ni, nobene gradnje ni, to je čista laž. Tisti, ki jo širijo, bi dejansko potrbovali obisk v kliniki. Če bi jo imel, bi jim dal popust. V slovenskem prostoru je tako – bolj je debela laž, rajši se širi."

Glede pisanja Dela
o domnevnem sinu kardinala Franca Rodeta je poudaril, da so se takšni primeri neverodostojnega pisanja dogajali že prej, recimo pri poročanju istega časopisa, da je stranka SDS dobila denar iz Patrie. Stranka je Delo tožila, vendar se postopek še vleče. Če bi se takšne laži in manipulacije kaznovale, potem bi bilo manj takšnih zavajanj, je prepričan Janša, ki meni, da slovensko novinarstvo tako nizko, kot je danes, ni bilo še nikoli.

Premierja tudi čudi molk medijev o tem, da je Francija ratificirala fiskalni pakt,
čeprav je predsednik Hollande obljubljal, da ga ne bodo, zdaj pa je tudi večina poslancev njegove socialistične stranke podprla pakt. Janša je spomnil, da so se v Sloveniji mnogi pri nasprotovanju slovenski vladi in fiskalnemu pravilu sklicevali prav na Hollanda oziroma Francijo in trdili, da je fiskalni pakt preteklost. Zdaj, ko je Francija ratificirala fiskalni pakt, pa ni nobene bombastične naslovnice v slovenskih medijih, je še dejal Janša.

BERI VEČ

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Kirurg Brecelj: Nisem obupal! Primitivci me lahko utišajo le fizično.

MMC-jev intervju iz niza intervjujev Velikih pet

Datum: 11. 10. 2012

Kirurg Onkološkega inštituta Erik Brecelj o stanju v Sloveniji, njeni prihodnosti in svojem boju z nadrejenimi in skorumpiranim sistemom.

Erik Brecelj, za nekatere čislan zdravnik in človek s hrbtenico, kolega, za druge trmast upornik, ki bi ga bilo treba zaradi neposrednosti in odkritosti odstraniti. V MMC-jem pogovoru pod vrbami ob Ljubljanici je spregovoril o razlogih, zakaj je treba večne politike ter ljudi iz ozadja - kot so Janez Zemljarič in Božo Dimnik - absolutno odrezati stran od politike. "Tudi Janković, čeprav je svež v politiki, nima v njej več kaj iskati. Te ljudi je treba umakniti in dati prostor mlajšim," pravi Brecelj.

Sporočilo, ki ga sedanji slovenski politiki sporočajo ljudem je jasno: »Bodite tiho in pustite, da politika počne z vami, kar želi.« Želeli smo ven iz komunizma, kjer je približno enak sistem - če si delal kaj proti sistemu, si bil kaznovan. Če si bil tiho, so te pustili pri miru in če si kaj sodeloval, si bil nagrajen.

BERI VEČ

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Petek, 12.10. 2012

(Povzeto po Siol-u)

Ljubljana - "Slovenija ne glede na to, da tranzicija traja že 20 let, še vedno deluje po načelih, ki niso moderna, ampak predmoderna," pravi novinar in urednik Ali Žerdin.

Žerdin je na predstavitvi svoje knjige Omrežje moči med drugim tudi dejal, da gre za prakso, ko si politična oblast lahko še vedno podreja strukture moči v ekonomski sferi. Novinar je v knjigi analiziral podatke o osebah, ki v Sloveniji zasedajo ali so zasedale pomembne položaje v političnih strankah, vladi, parlamentu in prestižnih civilnodružbenih združenjih. Ti po ugotovitvah knjige sestavljajo slovensko socialno-kulturnopolitično omrežje, ki ima svojo formalno in neformalno dimenzijo, v tem omrežju pa je skoncentrirana ekonomska moč in politična oblast.
Po mnenju Žerdina družba ni sestavljanka različnih razredov ali elit in družbenega dna, ampak družbo predstavlja strukturirano omrežje. To se začne z odnosi med posamezniki, ki postajajo širši. Pri tem je po Žerdinovih besedah pomembno, kateri odnosi med posamezniki v določenem zgodovinskem obdobju najbolj vplivajo na družbo kot celoto.

Žerdin je ob tem dejal, da je v kapitalističnem obdobju za uvrstitev posameznika v omrežje družbenih elit poleg kapitala pomembna tudi povezanost te osebe z drugimi osebami, vpetimi v to omrežje. Ta povezanost, uvrščenost v omrežje, predstavlja socialni kapital, ki ga določen posameznik ima, in ta socialni kapital lahko vpliva na donose drugega kapitala posameznika.
Glede nastanka elite v Sloveniji in odnosa med politično in ekonomsko elito v Sloveniji je Žerdin najprej v zgodovinskem pregledu pojasnil, da so po 2. svetovni vojni ekonomsko elito predstavljali ljudje s partizanskimi izkušnjami, partijski kadri, ljudje brez gospodarskih veščin. Konec 60. let so se začeli pojavljati liberalci, ki so vedeli, kako se upravlja s podjetji, pri čemer pride tudi do poskusov očiščenja gospodarstva politike. Te poskuse je politična elita leta 1972 odpravila in politika spet postane dominanta sila v gospodarstvu.
Žerdin pri tem nadaljuje, da se je v 90. letih prejšnjega stoletja pričakovalo, da bo s politično spremembo prišlo tudi do sprememb v gospodarski moči. Kljub temu je Žerdin zaključil, da v Sloveniji tudi danes tisti, ki ima politično oblast, v veliki meri določa tudi strukture ekonomske moči.
Pri tem je poudaril, da bi v moderni skupnosti pričakovali avtonomnost družbenih podsistemov, kot so gospodarstvo, politika in kultura. Do tega v Sloveniji po njegovih besedah ni prišlo in s tem, ko ima politična oblast velik vpliv na ekonomsko elito, kar se po rezultatih njegove analize poleg leta 1972 vidi tudi leta 2004, 2005 in 2009, se nam skozi zgodovino reproducira vzorec razmerja med ekonomijo in politiko, pri čemer politika razume gospodarstvo kot neke vrste svoje moči.
Po njegovih besedah sama politična kultura in tradicija v Sloveniji spremembam v teh odnosih nista naklonjeni, če pa se bodo procesi privatizacije ali razprodaje državnega premoženja nadaljevali, se bo avtonomija ekonomske sfere nekoliko povečala.

STA, B. K.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Janša: Če bomo čakali še eno leto, Slovenija ne bo več suverena država

"Na Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb je do zdaj kadrovala mafija"

(Povzeto po novici na Siol-u)
SREDA 10.10.2012, 21:25

Ljubljana - Nujno je treba znižati proračunski primanjkljaj pod tri odstotke, sicer bomo neverodostojni, je v intervjuju za TV Slovenija dejal predsednik slovenske vlade Janez Janša.

Janša je povedal, da koalicija nima druge možnosti, kot da je trdna, in da za Slovenijo ni druge alternative. "Kakršna koli politična nestabilnost v tem času bi bistveno otežila vse te napore, ki jih vlagamo v to, da bi prišli iz krize s čim manj praskami, in tega se koalicijski partnerji zavedajo."

"Brez gospodarske rasti ne bo izhoda iz krize"

"Gre za paket petih ukrepov, ki so vsi enako pomembni. Če bo eden od teh členov v mozaiku manjkal, ne bo učinka," je še dodal Janša in povedal, da je treba urediti področje javnih financ, upravljanja z državnim premoženjem, trga dela in sanirati bančni sistem. Janša je ob tem povedal, da brez gospodarske rasti ne bo izhoda iz krize in da Slovenija, če bomo čakali še eno leto, ne bo več suverena država.

Janša o evropski pomoči: Tu ne gre za pomoč, temveč za posojilo

Na vprašanje, zakaj ni dobro, da država in državljani sprejmejo evropsko pomoč, je Janša opozoril na pasti evropske pomoči. Dejal je, da tu ne gre za pomoč, temveč za posojilo, ki ga je treba vrniti. "Ta denar je treba vrniti, pogoje pa v celoti postavlja tisti, ki denar posodi." Kdo bo vlagal v državo, za katero se ne ve, ali bo sposobna preživeti, se je vprašal Janša.

"Na Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb je do zdaj kadrovala mafija"

O zakonu, ki predvideva ustanovitev državnega holdinga, pa je predsednik vlade dejal, da je to "svetlobna leta večja preglednost, kot je bila do zdaj". "Na Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb je do zdaj kadrovala mafija."

Na vprašanji, kdo najbolj ovira sprejetje reformnih ukrepov in ali so to sindikati, je Janša spomnil na nedejavnost sindikatov v nekaterih drugih primerih, tudi v primeru Mure. Po njegovih besedah gre za politikanstvo, niso pa takšni vsi člani sindikata. "Glavni razlog za to blokado so kalkulacije iz ozadja, sindikati so samo lutka, s katero upravlja nekdo drug." Premier je sicer prepričan, da je glavni razlog za blokiranje zakona samo v podaljšanju zastaralnih rokov.

"Javni sektor bo tako velik, kot ga bomo lahko plačali"

Glede javnega sektorja je Janša povedal, da bo tako velik, kot ga bomo lahko plačali, in da so nekateri deli javnega sektorja danes občutno preširoki. Dodal pa je, da sta nega in skrb za starejše ter zdravstveni sistem na periferiji zagotovo področji, na katerem bo treba v prihodnosti še več zaposlovati.

"Ni nobenega davka, ki ne bi nikogar prizadel"

Predsednik vlade se je dotaknil tudi pokojninske reforme in davka na dodano vrednost. Ob tem je opozoril zlasti na prezgodnje upokojevanje v preteklih desetletjih. "Zakaj nekdo, ki je delal 20 let, dobi višjo pokojnino kot tisti, ki je delal 38 let?" Glede davka na dodano vrednost pa je dejal, da ni nobenega davka, ki ne bi nikogar prizadel, in je treba, da če ne dvignemo stopnje DDV, porabo zmanjšati za 90 milijonov evrov.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Nemčija si tega ni zaslužila

Nemška kanclerka ni odgovorna za mizerijo Grčije, temveč Grki sami, saj so več desetletij volili iste nesposobne politične kaste

Povzeto po novici iz Siola in Züriškega Tages-Anzeige

SREDA 10.10.2012, 12:00

Berlin - Protesti v Atenah med obiskom Angele Merkel, ko so bili nekateri protestniki oblečeni celo v nacistične uniforme in vzklikali gesla proti nemški kanclerki, v nemških medijih niso ostali neopaženi.

Okoli 40 tisoč protestnikov je med obiskom vzklikalo ali nosilo žaljive transparente, kot so "Izgini iz naše države, ti cipa" in "Hitlerjeva hči, izgini iz Grčije". Nekateri protestniki so nosili nacistične uniforme, nekateri so zažigali zastave s kljukastimi križi. Več protestnikov je vzklikalo: "Merklova, izgini."

"Spet protesti proti Merklovi v Atenah in mi bomo plačevali še več," je zapisal časopis Bild, ki ima visoko naklado, in ob tem ugotavljal, da so si tudi tuji mediji enotni, da si Nemčija tega ni zaslužila. Časnik je še objavil anketo: "Nehvaležni Grki – je bilo kljub temu prav, da je bila Merklova v Grčiji?"

Basler Zeitung je kritike na račun Nemčije označil za poceni. Züriški Tages-Anzeige je zapisal, da "so razjarjeni v Atenah v zmoti. Nemška kanclerka ni odgovorna za mizerijo sredozemske države, temveč Grki sami. Več desetletij so volili iste nesposobne politične kaste."

Frankfurter Allgemeine Zeitung je zapisal, da bodo "Grki luč na koncu tunela, o kateri je govorila kanclerka, videli šele, ko bodo spoznali, da 'četrti rajh' ni odgovoren za njihovo trpljenje".

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Janković je na posvetu z javnimi uslužbenci zlorabil svoj položaj

Ponedeljek, 01.10. 2012
Povzeto po: SIOL.NET

Ni primerno, da župan preverja podporo med javnimi uslužbenci, so si enotni poznavalci in ugledni posamezniki.

Pretekli petek, dan po kriminalistični preiskavi, je ljubljanski župan Zoran Janković v mestni hiši sklical posvet z direktorji ljubljanskih javnih podjetij, holdingi, občinskimi funkcionarji, javnimi zavodi ter tudi ravnatelji ljubljanskih šol in vrtcev. Kaj menijo o takem srečanju, so za Planet Siol.net spregovorili ekonomist Matej Lahovnik, sociolog Matevž Tomšič, pravnik Miro Cerar, pisatelj in pesnik Niko Grafenauer ter urednik in novinar Bojan Požar.

Ekonomist Matej Lahovnik: "Menim, da gre za zelo sporno dejanje, saj je na posvet povabil ljudi, ki so nekako odvisni tudi od njegove podpore, če želijo še naprej nemoteno opravljati svojo funkcijo. Podrejeni bi lahko čutili to tudi kot mobing. Jasno je, da se v takšnih razmerah le redki posamezniki upajo odkrito povedati svoje mnenje. Mislim, da je takšen posvet še eden izmed poskusov delanja političnega cirkusa iz kriminalistične preiskave zoper vpletene osebe. Župan Ljubljane bi ravnal korektno, če svojih podrejenih ne bi dodatno obremenjeval s postopki, ki tečejo zoper njega in zoper člane njegove družine. Na ta način bi tudi organom pregona omogočil, da brez dodatnih medijskih in političnih pritiskov opravijo svoje delo. Neprecenljivo pa bi bilo videti, kako bi se odzvali mediji, različni levi analitiki, leve politične stranke in razne liberalne akademije, če bi recimo predsednik vlade sklical vse voditelje državnih podjetij in nekaterih javnih zavodov ter direktorje direktoratov v državni upravi in zahteval, da se izrečejo, ali ga podpirajo ali ne. Verjetno bi ta tako imenovana 'civilna družba' zahtevala njegov takojšen odstop, odločno javno protestirala zaradi zlorabe podrejenih in o politični instrumentalizaciji zaposlenih v javnih zavodih, podjetjih in upravi obvestila mednarodne ustanove. Tokrat pa vse tiho je bilo …"

Sociolog Matevž Tomšič: "Jankovićev posvet je bil očitno mišljen kot demonstracija podpore, ki jo uživa na ravni mesta Ljubljane. Pri tem ne bi bilo nič narobe, če bi zbral svoje strankarske kolege (mestne svetnike, člane mestnega in četrtnih odborov PS). To, da je vključil v svojo politično igro tudi vodilne ljudi mestnih zavodov, pa predstavlja eklatantno zlorabo politične moči in poseg v avtonomijo različnih javnih področij. Kaj imajo vendar razni ravnatelji in podobni s kriminalistično preiskavo, ki poteka proti županu? To načeloma prav nič ne zadeva njihovega dela. Vendar pa odgovornost za takšno instrumentalizacijo ni zgolj na strani Jankovića, ampak tudi na strani vseh tistih, ki so to igro sprejeli. Dejstvo, da se je samo eden od povabljenih temu javno uprl, pa priča o spolitiziranosti javnih zavodov in servilnosti tistih, ki jih vodijo."

Pravnik Miro Cerar: "Ker ne poznam podrobnosti dogodka, naj na splošno rečem, da je seveda razumljivo, da župan v nastalem položaju preverja svojo politično podporo med članstvom svoje stranke ali ljubljanskimi volivci. Ni pa primerno, da župan preverja politično podporo oziroma zaupanje med poklicnimi funkcionarji, direktorji in uslužbenci občine ter z njo povezanih zavodov in drugih sistemov, kajti njihov poklicni status ni političen in bi bil lahko kompromitiran, če bi se s svojih poklicnih položajev izrekali o podpori županu. Seveda je tudi nerealno pričakovati, da bi se v takšnem položaju vsi ti upali iskreno izreči o takšni podpori."

Pisatelj in pesnik Niko Grafenauer: "Eno je zbijanje mize po predstavi, ki jo nosimo v glavi, drugo pa je izdelek, ki iz tega nastane, je v Ionu razglabljal Platon. Tako je tudi slovensko državo, ko smo jo izdelovali z vsemi tistimi merili pred očmi, ki so formativnega pomena za moderno evropsko državo. Nastala pa ni ne miza, ne država, ampak 'štala', brez higiene, vesti in moralne občutljivosti, ki so potrebne, da se ne zadušimo v govnu. Zato se v tem Avgijevem hlevu lahko na debelo krade in s plenom v rokah celo razglaša, da je samovoljna menedžerska kraja v nacionalnem interesu. Zakaj pa ne, saj se slovenska šentflorjanska družba do zdaj še ni razvila v državotvorno nacijo, ki bi znala skrbeti za lastno integriteto in verodostojnost tudi z učinkovitimi pravnimi sankcijami zoper vse oblike subverzije. Jankovićev primer je v tem pogledu samo vrh ledene gore, ki pa tem bolj bije v oči, ker gre za ljubljanskega 'gubernatorja' in predsednika količinsko največje opozicijske stranke. Povsem se strinjam s pisateljem in prulskim ravnateljem Dušanom Mercem, ki Jankoviću učita, da zganja samovoljo, manipulira ter zlorablja svoj županski in politični položaj v aferi, ki jo je sprožila kriminalistična preiskava v zvezi z njim. Saj bi človek samo zamahnil z roko in šel naprej delat svoje, a kaj ko smo v ta 'veliki briljantni valček' na robu pameti potegnjeni vsi, čeprav nam ni prav nič do takega licemernega, škodljivega in pogubnega plesa, ki ga je Jančar v skladu z izročili Čeke, KGB-ja in Udbe postavil na slovenski oder in od prve predstave pred skoraj tridesetimi leti pa vse do danes nemoteno poteka v norišnici na Studencu, našem edinem verodostojnem družbenem prizorišču."

Novinar in urednik Bojan Požar: "Po hišnih preiskavah, ko je Zoran Janković hočeš nočeš moral ugotoviti, da ni več nedotakljiv, je očitno izgubil kompas. Na petkovem sestanku na magistratu (to ni bilo strankarsko srečanje Pozitivne Slovenije!) je šlo za eklatantno politično zlorabo podrejenih uradnikov, direktorjev javnih podjetij in ravnateljev ljubljanskih osnovnih šol, ki jih je Janković uporabil in zlorabil za svoje politične spletke. Famozni sestanek je tudi logično nadaljevanje Jankovićevega infantilnega pogleda na parlamentarno demokracijo in pravno državo. Ne samo, da na slovensko politično sceno vnaša besede in pojme iz mafijskih filmov a la Boter (mestna občina je moja velika družina), začel je govoriti kot Tito (meni lahko sodijo samo Ljubljančani ali, drugače, ja ne priznajem ovaj sud … v tem primeru tožilstva, sodišča in kriminalistov), Janković zdaj tudi funkcionira v znanem zgodovinskem slogu 'jaz sem mesto' oziroma 'jaz sem narod', kar je ostanek absolutizma in recidiv nacizma."

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ _

Bernard Brščič "Janševa ocena javnih financ je realna"

Ljubljana, 8.9.2012 planet siol.net

Bernard Brščič "Janševa ocena javnih financ je realna"Ljubljana - "Sloveniji tuji posojilodajalci preprosto ne zaupajo. Ob povedanem so ocene o grozeči nelikvidnosti razumne, utemeljene na realističnem uvidu," je za Planet Siol.net poudaril ekonomist Bernard Brščič.

preberi več...

"Z zavrnitvijo zlatega pravila bi si kupili karto za špansko-grški vlak"

Siol.net, 20.8.2012

Lahovnik se sprašuje, zakaj je vpis zlatega pravila v ustavo dober za Nemčijo in ne za nas. Brščič pa pravi, da bi se z zlatim pravilom jasno zavezali, da bomo porabili le toliko, kot ustvarimo.

Slovenska politika se več kot očitno ne more zediniti glede vnosa zlatega fiskalnega pravila v ustavo, tako da se tudi dober mesec po preložitvi glasovanj v državnem zboru ni nič spremenilo. Koalicijske stranke še vedno podpirajo vpis zlatega fiskalnega pravila v ustavo, opozicija pa temu ostro nasprotuje. Ekonomist Bernard Brščič meni, da se prav pri tej temi kaže vsa veličastnost naše politike. "Ne samo, da smo fiskalni pakt podpisali, državni zbor je bil celo med prvimi, ki ga je ratificiral. To enostavno ni več res. Vse parlamentarne stranke so še pred meseci podpirale vnos zlatega fiskalnega pravila v ustavo, ko pa je to treba sprejeti, so nekateri spremenili svoje stališče in danes temu celo ostro nasprotujejo. To se lahko zgodi samo v slovenski politiki, kjer se svoje politične ambicije postavlja pred državni interes," je oster Bernard Brščič, ki sicer poudarja, da zapis fiskalnega pravila v ustavo sam po sebi ne bi rešil vseh težav, ki jih imamo, bi pa po njegovem prepričanju "dal jasen signal, da na najvišji ravni nekako obljubimo, da ne bomo več trošili kot ustvarimo".

Koga moti konsolidacija javnih financ?
Podobnega mnenja je tudi ekonomist in nekdanji minister Matej Lahovnik, ki je prepričan, da bi s tem tako domači kot tudi svetovni javnosti dali jasno sporočilo, da obstaja dvotretjinska večina, ki meni, da je konsolidacija javnih financ nujno potrebna. "Prepričan sem, da je zapis zlatega fiskalnega pravila v ustavo nujno potreben, saj bi ga lahko, če bi to zapisali v navaden zakon, vsakokratna vladajoča koalicija vsakič enostavno spreminjala. Nenazadnje smo imeli v preteklih letih celo vrsto zakonov, ki so omejevali zadolževanje, in smo jih kršili. Prav zaradi tega je to treba zapisati v ustavo. Na ta način bi tisti, ki temu nasprotujejo, v ozadje potisnili politični prestiž in pokazali, da vendarle postavljajo državne interese na prvo mesto," je jasen Lahovnik. Bernard Brščič pa se sprašuje, "koga moti konsolidacija javnih financ. Tukaj se politika enostavno mora poenotiti. Drugega ni."

Da se z vpisom ruši socialna država, ne drži

Brščič je pokomentiral tudi nekatere navedbe tistih, ki vpisa zlatega fiskalnega pravila v ustavo ne podpirajo. "To, da se z vpisom zlatega fiskalnega pravila v ustavo ruši socialna država, ne drži. Prav tako ne drži, da se Slovenija po tem ne bi več mogla zadolževati. Prav tako to ne pomeni manj investicij. To omejuje le to, da mora biti poraba usklajena s prihodki. To pa je vse."

"Če tega ne storimo, lahko jeseni pričakujemo nižanje ratinga"

Lahovnik pa je nasprotno prepričan, da bi nezapis v ustavo prinesel veliko negativnih posledic. "Če tega parlament ne potrdi, to pomeni, da je Slovenija požrla dano besedo. Tega pa tujina ne bi pozabila. Po drugi strani bi bil to signal investitorjem, da je Slovenija tvegana država z vidika naložb. To bi zagotovo takoj znižalo bonitetno oceno državi, sledil bi še padec bank. To pa bi takoj pomenilo, da bi se bančni sistem lahko zadolževal le še po slabših pogojih, kar pa bi najbolj občutilo gospodarstvo, ki večjih stroškov financiranja, kot so že zdaj, enostavno ne bi preneslo."

Gospodarska aktivnost bi se lahko še znižala

"Vse skupaj bi se negativno odrazilo v že opešanem slovenskem gospodarstvu, saj bi se zagotovo znižal obseg investicij, posledično nižja bi bila gospodarska rast," je Lahovnik opisal kratkoročne posledice, dolgoročne pa so po njegovem mnenju še večje. "Zagotovo bi to na daljši rok pomenilo, da zaradi visokih obrestnih mer država ne bi mogla več odplačevati oziroma refinancirati svojih obveznosti. Z drugimi besedami bi si kupili karto za špansko-grški vlak. Tega pa si verjetno nihče ne želi."

Primerjava s Francijo ne zdrži

V zadnjem obdobju mnogi pri argumentih za nevpis zlatega fiskalnega pravila v ustavo navajajo primer Francije, ki je zapis zavrnila. Po besedah Lahovnika je Slovenijo in Francijo nemogoče primerjati. Ne nazadnje tudi zaradi dejstva, da se je Francija še pred nekaj tedni zadolžila po negativni obrestni meri, medtem ko je trenutni strošek zadolževanja Slovenije pri desetletnih obveznicah presegel sedem odstotkov, kar je zgornja psihološka meja še vzdržnega dolgoročnega zadolževanja. "Poleg tega se je treba zavedati, da je francosko gospodarstvo skoraj 50-krat večje od slovenskega, ki je malo odprto gospodarstvo z zelo plitkim trgom kapitala, in prav zato tuji finančni investitorji slovenskih obveznic niso pripravljeni kupovati."

Zgledujmo se po najboljših

"Po zglede ni treba iti daleč. Dovolj je, da pogledamo, kako so to uredili Nemci, ki so ob podobnih makroekonomskih kazalcih zlato fiskalno pravilo zapisali v ustavo. Ne vem, zakaj se zgledujemo po problematičnih državah in ne po tistih, po katerih bi bilo bolje," je še povedal Lahovnik in dodal, da kljub vsemu upa, da bo prevladal razum in da bomo storili tisto, kar smo Evropi tudi obljubili.

Uroš Kokošar, SIOL.net

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

SLOVENSKI ŠPORTNIKI NA ČELU z URŠKO ŽOLNIR OSREČILI SLOVENCE

31.7.2012

Urška Žolnir je osrečila Slovence v Londonu in v Sloveniji, prva javna postojanka proslavljanja olimpijskega zlata pa je bila slovenska gostilna v Camden Townu.

31. julij 2012 se je z zlatimi črkami zapisal v zgodovino slovenskega športa, saj je Urška Žolnir v velikem slogu postala olimijska prvakinja v judu v kategoriji do 63 kg. Pet ur po veličastni zmagi, ob 21.30 po britanskem času, se je 31-letnica iz Pernovega pri Žalcu znašla v začasni slovenski gostilni na severu Londona, kjer je bil uradni OKS-ov sprejem v njeno čast.

2.8.2012

Iztok Čop in Luka Špik, najstarejša posadka v finalu, sta v dvojnem dvojcu osvojila še tretjo olimpijsko medaljo, po zlatem Sydneyju in srebrnih Atenah zdaj še londonski bron!

3.8.2012

Rajmond Debevec je po Sydneyu 2000 in Pekingu 2008 olimpijsko medaljo osvojil tudi v Londonu. Z malokalibrsko puško leže je zadel 701 krog, kar mu je prineslo bron.

5.8.2012

Primož Kozmus je v finalu meta kladiva na olimpijskem stadionu v Londonu zasedel drugo mesto s svojim najboljšim letošnjim metom (79,36 m).Primož Kozmus se je veselil druge olimpijske medalje. Po zlatu v Pekingu je tokrat stopil stopničko nižje.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Slovenski sidnakati

Datum: 4.8.2012
Vir:Siol.net

Posamezniki, ki so že v prejšnjem režimu imeli privilegije in moč, še naprej izčrpavajo državo, uničujejo podjetja in osebno bogatijo, opozarja Slavko Kmetič.

Večji del svojega življenja ste delovali kot sindikalist, ki se je na vse pretege boril za večje in boljše pogoje na Slovenskih železnicah. Kako danes po desetih letih, ko ste v pokoju, gledate na sindikalizem pri nas?

Sindikalizem v Sloveniji je danes večplasten, saj obstaja veliko sindikatov in sindikalnih central, ki so si med seboj zelo različni. Dejstvo pa je, da ima danes v rokah sindikalno škarje in platno v roki zveza svobodnih sindikatov, ki je nadaljevanje prejšnje režimske zveze sindikatov Slovenije in sindikati javnega sektorja predvsem SVIZ. Ta pa v precejšnji meri izvajata vlogo prejšnjih družbeno političnih organizacij. Zaradi tega dejstva je večina delavstva sindikalno nezaščitena, da o povečevanju plač niti ne govorim. To se vidi pri propadanju velikega števila podjetij - predvsem gradbenih, kjer sindikatov ni zaznati. V veliki meri pa so bila sindikalna vodstva celo v spregi z upravami teh podjetij. To se je konkretno videlo v Muri in Gorenju, kjer so delavci sami brez sindikata organizirali svoje aktivnosti. Tako praviloma sindikatov v podjetjih, kjer jih delavci najbolj potrebujejo, ni. Njihove sindikalne centrale se pa gredo kvazi politike v smislu agitpropovstva. Zato je situacija absurdna, saj so sindikati nemočni pri zagotavljanju standarda in pogojev dela in močni pri vztrajanju na preživelih dogmah.

preberi več..

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

PRED 20 LETI SMO SE DOKONČNO POSTAVILI NA POLITIČNI ZEMLJEVID SVETA

22. maj 1992 je za nas veliki dan, ko je bila v Generalni skupščini Združenih narodov Slovenija sprejeta za 176. polnopravno članico Združenih narodov

Osvežimo si še malo zgodovinski spomin Najpomembnejša prelomnica v slovenski zgodovini je bilo dogajanje ob koncu leta 1990 in prvi polovici leta 1991. Vzporedno z osamosvojitveno vojno so stekla prizadevanja po mednarodnem priznanju nove države. Nemčija je bila zainteresirana za to, da se stvari v Evropi premikajo. Nenazadnje je bil to čas združitve obeh Nemčij. Njihov takratni kancler Kohl je takrat rekel: "Tisto, kar mora iti narazen, naj gre narazen, tisto, kar spada skupaj, naj gre skupaj." S temi besedami je hotel povedati neko formulo za vse dogodke tistega časa. In kot vidite, je potem to funkcioniralo. Samostojnost in neodvisnost nam je ob rojstvu priznavala le jugoslovanska sotrpinka Hrvaška. Zagreb je kot prvi priznal Slovenijo 26. junija 1991. Od Brionov in tamkajšnjega sporazuma o trimesečnem moratoriju, ki je končal vojno in začasno zamrznil osamosvajanje, je bilo mednarodno priznanje najpomembnejši cilj novorojene države. Med negotovim poletjem so sledila le priznanja držav, ki so se otresale sovjetskih spon (Litva, Gruzija, Latvija, Estonija, Ukrajina). Pravi preboj se je zgodil ob koncu leta 1991, ko je zaradi silovite vojne na Hrvaškem postalo jasno, da je Jugoslavija stvar preteklosti. 19. decembra 1991 je Islandija kot prva "stara" država priznala neodvisno Slovenijo, a novica dneva je bilo priznanje z odlogom, ki je prišlo iz Bonna in Stockholma. Evropska gospodarska velesila Nemčija je ob podpori Švedske priznala realnost in novi državi Slovenijo in Hrvaško. Uradno priznanje je bilo odložno do 15. januarja 1992, ko je novo državno tvorbo uradno priznala Evropska gospodarska skupnost in večina njenih članic. Dva dni predtem, 13. januarja 1992 je Slovenijo priznala najmanjša država na svetu, ki pa se ponaša z enim največjih diplomatskih vplivov na svetu - Vatikan. Avstrija in Madžarska sta novo sosedo priznali 15. januarja, Italija pa kot zadnja od sosed dva dni kasneje. Po priznanju Rusije (14. februarja 1992) in na koncu tudi ZDA (7. aprila 1992) ni bilo več dvomov, da bo Slovenija obstala kot država. 22. maja 1992 je sledil veliki dan, ko je velika večina v Generalni skupščini Združenih narodov sprejela Slovenijo za 176. polnopravno članico Združenih narodov. Do trenutka, ko je pred palačo ZN ob Vzhodni reki (East river) zaplapolala slovenska zastava, je Slovenijo priznalo natanko 61 držav.

Programski svet Zelenih Slovenije

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Varčevanje ne more biti edina možnost za Evropo

Francois Hollande zmagovalec francoskih predsedniških volitev

Datum: 7.5. 2012

Pariz - Socialist Francois Hollande je novi francoski predsednik, potem ko je v odločilnem drugem krogu volitev premagal sedanjega predsednika Nicolasa Sarkozyja.
Hollande je glede na projekcije zbral blizu 52 odstotka glasov, Sarkozy pa dobrih 48 odstotkov. Volilna udeležba je bila več kot 80-odstotna.

Hollande: Francozi so izbrali spremembo
Zmagovalec Hollande je v govoru pred navdušeno množico v mestu Tulle dejal, da so Francozi so njegovo izvolitvijo izbrali spremembo. Prva naloga je po njegovih besedah združiti državljane, da skupaj pripeljejo državo iz krize, pri čemer je napovedal krepitev proizvodnje in ohranitev socialnega modela.

"Varčevanje ne more več biti edina možnost za Evropo"
Ob tem je poudaril, da "varčevanje ne more več biti edina možnost" za Evropo. Že v predvolilni kampanji je Hollande poudarjal, da bi bila potrebna revizija evropskega fiskalnega pakta, da bi ta vseboval tudi spodbude za rast in krepitev solidarnosti.

"Ponosen sem, da lahko ljudem znova dam upanje"
Hollande je čestital poraženemu Sarkozyju za petletno vodenje države, za kar si po njegovih besedah zasluži spoštovanje. Obljubil je, da bo predsednik vseh. Kot je dejal, je "ponosen, da ljudem znova lahko da upanje". "Uspeli bomo!" je zatrdil.
"Danes ni dveh Francij, ampak ena sama, ena nacija, ki se sooča z isto usodo. Noben otrok republike na bo zapuščen in diskriminiran," je dejal novoizvoljeni predsednik v govoru, ki so ga neposredno prenašale televizije.

Barroso računa na Hollandea v prizadevanjih za zagon rasti Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je novemu francoskemu predsedniku "toplo" čestital za "pomembno" zmago na volitvah ter mu zaželel uspešen mandat. Ob tem je izpostavil, da so tako pred Francijo kot pred EU številni izzivi ter da računa na Hollandea v prizadevanjih za ponoven zagon rasti v Evropi. Predsednik komisije je še dejal, da ve, da lahko računa na podporo Hollandea pri nadaljevanju evropske integracije. "Jasno je, da imamo skupen cilj - ponoven zagon evropskega gospodarstva s ciljem trajne rasti, ki bo imela zdrave temelje in bo vir novih delovnih mest. Sedaj moramo ta prizadevanja prevesti v konkre tna dejanja," je poudaril.

Obetajo se spremembe v francoski politiki
Tako Sarkozy kot Hollande sta v predvolilni kampanji, ki je potekala v senci gospodarske krize, v kateri se je znašla tudi Francija, sicer obljubljala uravnoteženje francoskih javnih financ. Sarkozy je priznal volilni poraz in Hollandeu v telefonskem pogovoru že čestital za izvolitev za novega predsednika Francije

Hollande namerava še bolj obdavčiti bogate
Sarkozy je načrtoval dvig davka na dodano vrednost, medtem ko namerava Hollande še bolj obdavčiti bogate, zavzema pa se tudi za revizijo evropskega fiskalnega pakta, da bi ta vseboval tudi spodbude za rast in krepitev solidarnosti. A prav slednje je tema, s katero je Hollande razburil zlasti Berlin. Kot poudarja Hollande, pakt v ospredje preveč postavlja varčevanje in vsebuje premalo spodbud za rast in ustvarjanje novih delovnih mest.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

V Sloveniji potencial za več milijard evrov tujih investicij letno

Povzeto po STA

03. 05. 2012

V Sloveniji je bilo lani manj kot za 400 milijonov evrov tujih investicij, moralo pa bi jih biti bistveno več, je v pogovoru za Demokracijo povedal prvi mož Združenja Manager Dejan Turk. Raziskave o potencialu za tuje investicije v Sloveniji, ki so jih naredili v združenju, kažejo, da bi jih lahko bilo za več milijard evrov letno.
"Smo država z visokim tveganjem, saj se ob vsaki politični menjavi zamenja petina vodilnega menedžmenta, zakonodaja je nestanovitna, birokracija duši nove projekte, povrh vsega pa smo še zelo, zelo dragi," pravi Turk in dodaja, da so vse to elementi, ki jih lahko spremenimo in na ta način pritegnemo tako tuje kot domače investitorje.
O ukrepih za uravnoteženje javnih financ, ki jih je pripravila vlada, meni, da so nujni in bi morali biti sprejeti in udejanjeni že prej. "Ne samo da so nujni, mislim tudi, da so dobri. Vemo namreč, da je doslej gospodarstvo nosilo vse breme krize in čas je, da se to nekako uravna. To pomeni, da je tudi javni sektor na vrsti za varčevanje," je povedal.
V Združenju Manager so tako ukrepe podprli. Povedali pa so tudi, da je to lahko samo prvi korak in da je to morda le 10 odstotkov tega, kaj je v državi še treba storiti.
Njihovi predlogi, kaj je treba narediti poleg predlaganega, so še npr. debirokratizacija, poenostavitev postopkov za umeščanje objektov v prostor in dvig meje dohodninskih razredov, s katero bi lahko razbremenili srednji sloj in zmanjšali tudi razloge za sivo ekonomijo.
Zavzemajo se tudi za znižanje davčnih obremenitev, predvsem tistih, ki spodbujajo tudi produktivnost, ukrepe za spodbujanje ustanavljanja malih podjetij in samozaposlitve ter to, da država resno razmisli o svojem umiku iz lastništva nekaterih nestrateških gospodarskih družb v Sloveniji.
Ob vsem tem meni, "da je zdaj dejansko čas za Slovenijo, da tako, kot smo leta 1991 stopili skupaj, ko smo imeli za cilj neodvisno državo, tudi zdaj stopimo skupaj. Le da si moramo tokrat zadati za cilj uspešno gospodarsko državo".

beri več...

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Družinski zakonik bo potrebno dati v »remont«
Datum: 22. marec 2012

Zeleni Slovenije predlagamo ljudem, da se dobro seznanijo s spornimi členi zakona, si nato ustvarijo svoje mnenje in se v nedeljo odločijo po svoji vesti in ne na podlagi govoričenja drugih.

Dosedanje razprave v programskem svetu in posameznih občinskih odborih Zelenih Slovenije so pokazale, da je v sprejetem zakonu preveč neznank, ki odpirajo različne rešitve skozi podzakonske akte.
Definicija družine je v sprejetem zakoniku popolnoma neustrezna. Družino namreč opredeljuje kot skupnost z otrokom, otrok pa je oseba do 18. leta starosti. "Torej družina preneha biti družina, ko otrok izpolni 18 let«. S tem zakon ogromnemu številu družin, ki skrbijo za starejše od 18 let, odreka status družine. To je velik strokovni spodrsljaj tistih, ki so pripravljali ali sprejeli ta zakonik.

Očitek, da zakonik briše bistvena določila o družini in otroku odvzema naravno pravico do odraščanja ob moškem in ženskem vzoru je po mnenju Zelenih Slovenije upravičen. Je pa v samem zakoniku potrebno preprečiti, da bi skozi podzakonske akte istospolni partnerji dobili možnost pridobitve tudi nebiološkega otroka. Izenačevanje istospolne partnerske skupnosti z zakonsko zvezo pa zanika pomen, ki ga ima skozi vso človeško evolucijo življenjska skupnost ženske in moškega na področju varovanja pravic in koristi otroka. Na podlagi slovenske ustave in Konvencije Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin namreč na moremo govoriti, da gre pri poskusih izenačevanja istospolnih partnerstev z zakonsko zvezo ali zunajzakonsko skupnostjo za splošno ali univerzalno človekovo pravico.

Prav tako v zakoniku ne piše, katera so nedopustna dejanja in na podlagi katerih meril lahko socialna služba ukrepa. Zakonik mora postreči s strokovno eksaktnimi navodili ali pooblastili strokovnim službam, kako ukrepati, svetovati in pomagati. Tako v zakoniku tudi ni ustreznih varovalk, ki bi omejili samovoljo državnih uslužbencev.

Na Zelene Slovenije se je obrnil tudi del civilne družbe, ki jih skrbi, kako novi zakonik ureja odločanje staršev o prehrani lastnih otrok in zdravniških posegih. Predlagajo tudi, da zakon taksativno navede primere, v katerih lahko odvzamejo otroka in da se odpravi možnost odločanja o zdravniških posegih namesto staršev, ko gre za cepljenja otrok.
Veliko od zgoraj navedenega je lahko po našem mnenju predmet ustavne presoje. Zakonik je v določenih delih torej slabo spisan, zato ga bo potrebno dati v »remont«.

Če drži trditev, podana na nocojšnjem soočenju na TV Slovenija, da so bila vse nevladne organizacije ali društva, ki zagovarjajo ta zakonik, s strani prejšnje vlade finančno sponzorirana, vse ostale, ki so proti, pa niso prejele niti enega evra, je to velik udarec mladi slovenski demokraciji. Ob tem se lahko poraja upravičen sum, da gre za prizadevanja, da so le-ti skušali zavestno ugoditi željam istospolnega lobija v Sloveniji.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ _ _ __ _ _ __ _ _ _

AKCIJA OČISTIMO SLOVENIJO 2012

Seznam zbirnih mest in kontakt koordinatorjev najdete na TUKAJ ali pa pokličite.

Info: 040 332 771, 040 332 788 ali 040 333 261

Če ni navedeno drugače se na zbirnih mestih dobimo v soboto 24.3.2012 ob 9.00.

ZAPUŠČINA ROKA ŽARNIČA

20.2.12 Andreja Šalamun, Finance

Kaj zdaj že nekdanji okoljski minister Roko Žarnić pušča svojima naslednikoma - Francu Bogoviču, ki se bo ukvarjal z okoljem, in Zvonetu Černaču, ki bo med drugim poskrbel za energetiko in prostor?

beri več

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ _

PO POTREBI ENKRAT RAZBOBNAN, DRUGIČ ZAMOLČAN!

Kučana in Jankovića se je lotila slavna kolumnistka Tanja Torbarina

Ljubljana, Zagreb, 10.02. 2012

Lani desetega novembra je Milan Kučan v jeku predvolilne kampanje v intervjuju za vplivni hrvaški Globus svojega posebnega varovanca Jankovića iz turbokapitalista skorajda prelevil v predsednika dobrodelne organizacije.

Nekdanji predsednik republike je takrat reci in piši izjavil, da lahko Slovenijo reši samo njegov favorit Zoran Janković. Slovenski mainstream mediji, vključno s Slovensko tiskovno agencijo, so Kučanov intervju za Globus takoj na veliko in pompozno povzemali.
V zadnji številki Globusa pa se je Kučana in Jankovića lotila slavna kolumnistka Tanja Torbarina, ki slovi po najbolj direktnem jeziku v hrvaških medijih. No, kolumnistka o Kučanu (in "prastari gardi") očitno nima najboljšega mnenja. Za Slovence pa ugotavlja, da "niso neumni (»blesavi«) in da lahko gladko premagajo tako bivše kot Kučana.

Vrli in objektivni slovenski mediji njene kolumne o Milanu Kučanu in Zoranu Jankoviću tokrat niso povzeli, kaj šele razbobnali. Ne, tokrat so jo raje kar zamolčali. Kot so dolga leta molčali o aktivnostih in stališčih Zelenih Slovenije, pa ne samo v času predvolilne kampanje. V času volitev pa so redno poudarjali, da Zeleni niso aktivni. Verjemi če moreš! Seveda, hrvaško kolumnistko Tanjo Torbarino bi pač zelo težko obtožili, da je politično pristranska.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Maver: Orbanzacija Slovenije ni mogoča

Intervju MMC-ja s političnim analitikom Alešem Mavrom
3.2.2012

Povzeto po MMC RTV SLO

V Sloveniji bi bili bistveno verjetnejši nekateri vidiki "putinizacije" ali celo "lukašenkizacije" družbe. Nosilec zadnje bi lahko bil Janković, če bi mu uspelo uveljaviti predstavo o sebi kot popolnem zmagovalcu volitev, je dejal Maver.

(Nepričakovani) učinek povolilnega poročanja vodilnih časnikov na odločitev manjših strank za vstop v desnosredinsko koalicijo, odnos sindikatov do Janševe vlade, politična prihodnost Zorana Jankovića in Pozitivne Slovenije. To so ene izmed tem, o katerih smo se pogovarjali s političnim analitikom Alešem Mavrom.

preberi več

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Politični analitik Davor Gjenero komentiral razmere v slovenski politiki'

'Balkan ne sme obžalovati Jankovićeve neizvolitve''

Povzeto v skrajšani obliki po MMC RTV SLO, 16. januar 2012'

"Jankovića je naivno obravnavati kot političnega novinca''

Na začetku prispevka, objavljenega v Al Jazeeri, je Gjenero ugotovil, da Jankovića ''naivno obravnavajo kot političnega novinca''. ''Jankovića in njegovo stranko sta potrebovala Kučan in njegovih krog old boysov, nekdaj močnih socialističnih direktorjev, ki so v času tranzicije v Sloveniji postali kapitalisti, in sicer v trenutku, ko je Kučan po eni strani začel izgubljati nadzor nad svojo nekdanjo stranko Socialnih demokratov, ki se je spremenila iz tranzicijske postkomunistične v klasično evropsko socialdemokratično stranko, in ko je kombinacija krize in vpliva svobodnega trga prisilila na kolena nekdaj uspešne predstavnike politike v poslovnem svetu,'' je zapisal.V nadaljevanju je dodal, da se je ''Janković populistično predstavil kot nasprotnik 'osnovnemu zlu' v današnji Sloveniji – svobodnemu trgu in liberalnemu kapitalizmu, v pogojih, ki jih postavlja kriza, pa je ponudil vrnitev na stari model svojevrstne ekonomije dogovarjanja, ki jo je urednik ljubljanskega poslovnega dnevnika Finance Peter Frankl imenoval ''pajdaški kapitalizem'', in zaprta tržišča, ki mu lahko 'politično dirigiraš'.

Beri dalje

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

ZELENI SLOVENIJE OB OTVORITVI EVROPSKE KULTURNE PRESTOLNICE

Sobota, 14. 1. 2012

Zeleni Slovenije preko Programskega sveta spremljamo oz. smo se seznanili s položajem projekta EPK v Mariboru, ki se bo uradno začel danes. Ugotavljamo, da se je ministrica za kulturo ga. Širca in z njo žal tudi vlada v odhajanju do projekta večkrat obnašala po načelu blokad in zavlačevanja. Dejstvo je, da država do začetka EPK ni namenila niti enega evra za investicije v kulturno infrastrukturo mesta Maribor, kot osrednjega kraja dogajanja. To je projekt večkrat ogrozilo in povzročilo številne kadrovske težave in večkrat tudi spremembe. Gre za slovenski in ne samo za mariborski ali štajerski projekt. Evropska prestolnica kulture se mora odvijati ves čas kot prvovrsten državni projekt in kot takšen mora biti tudi v letu 2012 deležen absolutne prioritete Ministrstva za kulturo in drugih državnih kulturnih ustanov. Samo tako bo lahko prispeval k rasti kulturnega, gospodarskega in okoljskega standarda vzhodne Slovenije. Le-ta je na omenjenih področjih podhranjena in zanemarjena, kar je posledica centralističnega in tudi ideološko strankarskega pristopa do regionalnih pobud in projektov.
Vse odgovorne v državi, še posebej novoizvoljeno izvršilno vejo oblasti, ki jo še čakamo, pozivamo, da ta mačehovski odnos do evropske prestolnice kulture s partnerskimi mesti spremenijo. EPK naj se dokaže kot slovenski projekt državnega pomena.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

SLOVENSKI MEDIJI V SLUŽBI »NARODA«

Ljubljana, 12.1.2012

Naslovnica sredine izdaje mariborskega časnika Večer je zgodovinski dokaz, kako je Zoran Janković s pomočjo medijev do zadnje minute zavajal poslance in slovensko javnost.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ _ _ _

INTERVJU S PREDSEDNIKOM ZELENIH SLOVENIJE OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI

26.12. 2011

Nekateri politiki nas prepričujejo, da se ozirajmo zgolj v prihodnost?

Naš narod je bil leta 1990 enoten v odločitvi za samostojno državo. Tisto, kar je zahtevalo dodaten čas in je še bilo treba doseči, je bila potrebna politična enotnost. Za odpiranje perspektivne prihodnosti vsem državljanom in državljankam potrebujemo tudi čist odnos do preteklosti. Torej bo potrebno tudi našo polpreteklo zgodovino osvetliti skozi objektivna zgodovinska dejstva.

Kako komentirate trenutno dogajanje, ko imamo izvoljen državni zbor ?

Kdorkoli bo v poziciji ali opoziciji bo pred izjemno težko nalogo. Najti bo treba poti sodelovanja. Ključni pogoj za sodelovanje pa bo odprtost enega ali drugega zmagovalca.

Se strinjate, da je potrebno sedanjo ustavo RS dopolniti?

Osebno ne vidim, da bi nam težave delala veljavna slovenska ustava. Narobe je, da je ne izvajamo v vseh členih. Učinkovite države brez učinkovite sodne veje oblasti ni možno pričakovati. Na zadnjih volitvah so bile kršene tudi ustavne pravice, konkretno pasivna volilna pravica, pa se po sodni plati nič ni zgodilo. Ko gre za volitve, bi moralo Ustavno sodišče še posebej pozorno spremljati zakonitost volilnih postopkov.

Vas je kot aktualnega predsednika ene od največjih slovenskih političnih strank v času osamosvajanja organizator proslave uradno povabil na letošnjo proslavo ob 20-letnici samostojnosti?

Do Zelenih Slovenije ni prišlo nobeno vabilo. Tako je bilo tudi ob vseh obletnicah demokratizacije s strani sedanje vladajoče garniture v minulih treh letih. V celoti ignorirajo Zelene Slovenije, kot da ne obstajamo in kot da nas slovenska novejša zgodovina ne pozna. Ne oporekamo izboru povabljenih, ugovarjamo pa izločitvi relevantnega soustvarjalca slovenskih osamosvojitvenih in demokratičnih procesov, kar Zeleni Slovenije gotovo smo. Zato nas obhaja slab občutek, da se morda res dogaja poskus zavestnega brisanja spomina, prilaščanja in privatizacije zaslug.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Komisar potočnik na črni list

24.12.2011

Mednarodna nevladna okoljska organizacija Alpe Adria Green je evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika postavila na črno listo za njegovo vlogo pri upravljanju okoljskega projekta prinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Obenem so evropski komisiji za peticije poslali novo peticijo v zvezi s terminali. Potočnika AAG obenem predlaga v izbor za najbolj neekološko ozaveščeno osebnost leta 2011. Kot je poudaril predsednik AAG Vojko Bernard, je Potočnik zavestno ravnal proti svoji državi in kršil njeno ustavo. "Potočnik je predlagan za najbolj črno osebo glede varovanja okolja pri nas, ker je lagal o pomenbnem okoljskem problemu, umeščanju plisnkih terminalov v Tržaški zaliv," pa je na tiskovni konferenci v Ljubljani včeraj poudaril član AAG in okoljevarstvenik Franc Malečkar. V AAG so pojasnili, da je glavni direktorat evropske komisije za okolje štiri dni pred obravnavo peticije AAG v evropskem parlamentu peticijo zavrnil, evropski komisar za okolje Potočnik pa o tem evropskih parlamentarcev ni obvestil.

_ __ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Javni poziv k javnemu odgovoru na Javno zastavljena vprašanja "Volivke in volivci imajo pravico izvedeti"!

Ker Zeleni Slovenije razumemo "politiko" in ''oblast'' bistveno drugače od drugih strank, list in gibanj, tudi drugače od oblikovalcev ali ustvarjalcev javnega mnenja in političnih prepričanj večine posameznikov - zlasti volivk in volivcev v predvolilnem času, zavedajoč se dejstva, da so volitve ''javni razpis'' za dodelitev največjega posla v Republiki Sloveniji, ki se praviloma razpiše na 4 leta, na katerem volivke in volivce odločajo zlasti in predvsem o tem, komu bodo v oskrbo in upravljanje izročili premoženje, ki je v skupni lasti vseh državljanov Republike Slovenije in je še vedno vredno dobrih 8 milijard evrov in še štiri državne proračune oziroma dobrih 30 milijard evrov v gotovini, pozivamo slovenske medije, da slovenskim volivkam in volivcem posredujejo jasne in nedvoumne, torej resnične in objektivne informacije o ponudnikih povolilnih storitev in kandidatih za opravljanje oskrbniških in upravljalskij funkcij, seveda le v primeru, če ponudniki zmagajo na javnem razpisu! Predvsem o tem bodo volivke in volivci odločili v nedeljo 4. decembra 2011.

Preberi več

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Protest proti medijski diskriminaciji RTV Slovenija.

Spoštovani,

vsak mesec plačujemo državljani prispevek za to, da RTV SLOVENIJE lahko deluje. Očitno tega ne jemljete tako kot jaz, ki menim, da naj bi nek medij, ki ga finančno podpiramo vsi SLOVENCI, moral delovati profesionalno, pravično, preverjeno. S tem, ko ste v oddaji Utrip izpustili predsednika stranke Zelenih SLOVENIJE, vsi ostali pa so bili predstavljeni, ste povzročili in vnašate v SLOVENSKI (in širši) družbeni prostor dezinformacije in kratite pravico do enakopravne obravnave vsem nam, ki smo člani Zelenih SLOVENIJE.
Zahtevam popravek! Verjamem, da noben človek ni nezmotljiv, in da tega niste naredili namerno, zato pričakujem se odgovor na ta e-dopis. Stranka Zeleni Slovenije je nekaj posebnega, ker ima v svojih vrstah veliko bolj uravnoteženo razmerje med moškim in ženskim spolom kot mnoge ostale. Vredno ji je prisluhniti. Vsem članom in članicam državljanom in drzavljankam je bila storjena krivica, ker ste svetu (nehote) prikrili naša prizadevanja, politični obstoj v družbi in zato pozivam tudi varuha človekovih pravic, da se javno opredeli do tovrstih dezinformacij.
Ste pripravljeni popraviti napako, ki ste jo naredili? Hvala.
Želim vam najlepši listopadov dan,

mag. Ida Kavčič

Javni protest

NEDOTAKLJIVI MILJONARJI S POP TV

Pro plus (POP TV, Kanal A, TV Brio) je zaradi suma zlorabe prevladujočega položaja pod lupo Evropske komisije

Golobičevo ministrstvo je financiralo Pop TV in Kanal A, vladajoča politika pa se klanja informativnemu programu Pop TV, ki ne poroča samo o politiki, ampak jo zaradi velikega vpliva na javno mnenje posredno tudi kreira. Komercialna televizija pa si slovenski medijski trg predstavlja kot Divji zahod, kjer velja edino zakon močnejšega. O tem priča kar 35 postopkov, ki jih je Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK) v zadnjih petih let (od leta 2000 jih je bilo 43) zaključila proti njihovim televizijskim postajam: POP TV, Kanal A, TV Pika in Pop Brio.

Apek eno za drugim izdaja odločbe, najpogosteje opozorila z enomesečnim rokom za odpravo kršitev. Slednje se nanašajo na premajhno predvajanje lastne produkcije, na prekoračen dovoljenega obsega oglaševalskih vsebin, na nepredvajanje opozorila o neprimernosti vsebin za mlajše od 15 let.

Vemo tudi kako se POP TV oglaša, ko gre za favoriziranje političnih idej v slovenskem prostoru. Po našem mnenju po sistemu kdo več plača, več pije. Spomnimo se samo, kako je njihov novinar pred par leti v njihovih osrednjih poročilih poročal, kako v Sloveniji nihče ne nasprotuje jedrski energiji. Zeleni Slovenije pa smo ravno v tistem času v Ljubljani gostili mednarodno konferenco Zelenih Alpe Jadran in evropskih nevladnih organizacij na temo Obnovljivi viri energije in recimo NE jedrski energiji. Prisotni so bili tudi evropski poslanci. Njihova TV o tem seveda ni poročala.

Datum: 30.8. 2011

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

INTERVJU S PREDSEDNIKOM ZELNIH SLOVENIJE OB 20-letnici SAMOSTOJNE SLOVENIJE

Nekateri politiki nas prepričujejo, da se ozirajmo zgolj v prihodnost?

Naš narod je bil leta 1990 enoten v odločitvi za samostojno državo. Tisto, kar je zahtevalo dodaten čas in je še bilo treba doseči, je bila potrebna politična enotnost. Verjamem pa, da vedno bolj prihaja čas, ko bodo naši potomci enotni tudi pri tistem, pri čemer smo danes še razdeljeni. Za začetek bomo morali doseči minimalni konsenz o naši polpretekli zgodovini.

Vas je kot aktualnega predsednika ene od največjih slovenskih političnih strank v času osamosvajanja organizator proslave uradno povabil na letošnjo proslavo ob 20-letnici samostojnosti?

Do Zelenih Slovenije ni prišlo nobeno vabilo. Tako je bilo tudi ob vseh obletnicah demokratizacije s strani sedanje vladajoče garniture v minulih treh letih. V celoti ignorirajo Zelene Slovenije, kot da ne obstajamo in kot da nas slovenska novejša zgodovina ne pozna. Ne oporekamo izboru povabljenih, ugovarjamo pa izločitvi relevantnega soustvarjalca slovenskih osamosvojitvenih in demokratičnih procesov, kar Zeleni Slovenije gotovo smo. Zato nas obhaja slab občutek, da se morda res dogaja poskus zavestnega brisanja spomina, prilaščanja in privatizacije zaslug.

Kakšna bi morala biti slovenska prihodnost?

25. junija 1991 je slovenska skupščina sprejela Temeljno ustavno listino, ustavni zakon in Deklaracijo o neodvisnosti. Ko smo šli pol leta pred tem na plebiscit, smo imeli v mislih Slovenijo kot demokratično, pluralistično, na vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic utemeljeno državo. Z današnjim stanjem gotovo ne moremo biti zadovoljni. Ljudje to izražajo tudi skozi nezaupanje v številne državotvorne institucije države. Slovenski narod si želi tistega, kar ga je v času plebiscita spravilo v veliki večini na volišča in so glasovali ZA. Ustvariti domovino, da se bo lahko vsakdo veselil svoje prihodnosti. To mora biti pravšnji izziv za vsako dobronamerno politiko. Obenem je dolžnost odgovorne politike tudi, da vsakemu izmed nas zagotovimo pravno varnost in temeljno družbeno pravičnost, s pomočjo katere bodo lahko najbolj napredovali tisti, ki so pošteni, delavni in požrtvovalni ter tisti, ki svojo nadarjenost usmerjajo v skupni napredek.

Več o tem...

Zeleni Slovenije ne podpiramo novega Zakona o RTV Slovenija in pozivamo ljudi, da na referendum gredo in glasujejo proti

Politiki je potrebno preprečiti, da bi preko zlorabe medijev nastopala kot srednjeveški
inkvizitor, ki na grmadi zažge vsakogar, ki si upa pokazati proti soncu.

Več o tem...

Vlado Čuš za župana Ptuja

Video posnetek iz tiskovne konference na Ptuju.

8.3.2011

Zeleni Alpe Jadran smo v nedeljo, 7.3. 2010 v Rimu predali resolucijo predstavnikom Zelenih (EGP) v Evropskem parlamentu. Resolucijo je sprejel generalni sekretar Evropskih zelenih Juan Behrend. Z resolucijo, ki smo jo sprejeli na delovnem srečanju v Celovcu 11.2. letos, opozarjamo na potrebne ukrepe in odklonilno stališče Zelenih do gensko spremenjenih organizmov. Hkrati pozivamo posamezne države, da sopodpišejo in aktivno sodelujejo pri uresničevanju zahtev svetovnega kmetijskega poročila (sprejetega v Johannesburgu 2008), ki se zelo kritično opredeljuje napram GSO.

Zeleni Forum Alpe Jadran hkrati poziva Evropsko stranko Zelenih (EGP), da iniciira referendum na ravni EU za vsesplošno prepoved uporabe GSO. Prav tako se naj na ravni posameznih držav spodbudijo referendumi, v sodelovanju s civilno družbo in nevladnimi organizacijami.

Več o stališčih in aktivnostih Zelenih Slovenije proti GSO lahko najdete na naši spletni strani www.zeleni.si

PREBERITE VEČ O TEM

POTREBUJEMO DRUGAČNO DRŽAVNO POLITIKO

SLOVENSKI PREHOD V DEMOKRACIJO JE BIL FORMALIZIRAN S SVOBODNIMI VOLITVAMI IN PRVIM ZASEDANJEM DEMOKRATIČNO IZVOLJENE SLOVENSKE SKUPŠČINE 9. MAJA 1990

Aprila je minilo dvajset let od prvih svobodnih demokratičnih volitev na slovenskem, v nedeljo pa dvajset let od prvega zasedanja demokratično izvoljene slovenske skupščine, ko smo dobili tudi njenega predsednika. Zeleni Slovenije pogrešamo uradni, od države obeležen dogodek. Nobene organizirane slovesnosti niti proslave. Absolutna tišina. Pa so bile za Slovenijo te volitve in demokratično izvoljeni parlament epohalen dogodek. Je možno, da se to dogaja naključno? Ni verjetno. Volitve v letu 1990 so vendar točka nesporne legitimnosti takratnih in današnjih političnih strank. Zato je nerazumljivo, da jih sedanja oblast ignorira. Tega gotovo ne moremo zameriti preprostim ljudem, ki se ukvarjajo z osnovnimi eksistenčnimi problemi in grožnjo revščine. Obsoditi pa velja sedanje družbene elite, ki se pretvarjajo da tega ne vidijo. Takšen izgred lahko razgalja njihov vrednostni sistem. Ali gre za prehodno motnjo ali višinsko bolezen bo pokazala bližnja prihodnost.

SMRAD SLOVENSKIH ODPADKOV KLIČE PO REŠITEV!

ODPRTO PISMO OKOLJSKEMU MINISTRU

Spoštovani g. minister, dr. Roko Žarnić,

področje, ki ste ga pred kratkim prevzeli, zahteva jasno vizijo in veliko vztrajnosti. Zaostanki na tem področju, glede na odprte probleme, sprejete obveze države in predvsem odgovornost do nujne vzpostavitve modela trajnostnega razvoja v Sloveniji, sta verjamem zadosten motiv za učinkovitost, ki je doslej manjkala na okoljskem ministrstvu.

V Sloveniji je ravnanje z odpadki še zmeraj marginalizirano, čeprav gre za reševanje enega od ključnih okoljskih vprašanj sedanjosti in prihodnosti.

Na vprašanje ali država naredi dovolj za čisto in zdravo okolje ter osveščenost državljank in državljanov na področju problematike reševanja odpadkov (enako na drugih področjih), lahko odgovorim: »Na sistemskem področju ločenega zbiranja odpadkov in preprečevanja divjih odlagališč ter reševanja problematike odpadkov nasploh, država ni uspešna. Zato se rada skriva za pojmom osveščenost na področjih, ki bi morala biti urejena in servisirana rutinsko«.

Za osveščenost ljudi se vsakodnevno odpirajo nova vprašanja, ki lahko presegajo vprašanja »čistega« in »zdravega« okolja v smeri senzibilnega odziva z vidika počutja narave in živih bitij danes in jutri. Med nalogami države pa vidim eno čisto preprosto, odpraviti zapravljanje denarja na račun neracionalnosti parcialnega reševanja problematike odpadkov po posameznih lokalnih skupnostih in na račun pomanjkljive logistike ravnanja z odpadki.

Današnji sodobni način življenja botruje ogromnim količinam odpadkov, ki smo jih še včeraj brezskrbno odlagali na kupe. V Sloveniji smo pozno sprejeli dejstvo, da je z njimi v korist zdravega okolja in trajnostnega razvoja obligatorno drugačno ravnanje! Zeleni Slovenije smo sicer to problematiko dobro zastavili v prvem slovenskem Zakonu o varstvu okolja, sprejetem v parlamentu leta 1993, ki do danes ni bil veliko spremenjen, ko gre za zavedanje in odgovornost pri problematiki reševanja odpadkov. L. 2003 smo zaradi uskladitve z zakonodajo EU sprejeli dopolnitve, ki so vpeljale obveznost celovite presoje vplivov na okolje, okoljevarstveno dovoljenje za nekatere vrste industrijskih objektov, dovoljenja za emisije toplogrednih plinov in še nekaj novosti. Očitno je torej, da je zakonodaja, ko gre za ugotavljanje problema odpadkov solidna, šepa pa izvedba in nadzor.

Celotna vsebina pisma

Intervju s predsednikom Zelenih Slovenije Vlado Čušem za RTV Tednik 13.1.2010.


Zakaj v Sloveniji med parlamentarnimi strankami nimamo »zelenih« oziroma so ti parlamentarni prag presegli le v prvi vladi leta 1992?

Slovenci in Slovenke bomo morali prevzeti odgovornost za lastno življenje tudi skozi udeležbo na volitvah in s tem povezano izbiro.

V pravem udbovskem scenariju je 5 poslancev Zelenih Slovenije s predsednikom Plutom na čelu l. 1993 prestopilo v LDS. V nadaljevanju so Zelene Slovenije zaradi nedelovanja pravne države okradli in s pomočjo določenih medijev očrnili pred slovensko javnostjo.

V l. 2008 smo zeleni Slovenije povezali vse zelene stranke za skupen nastop na parlamentarnih volitvah. V razvitih državah postavljajo državljani okolje med prve tri prioritete, v Sloveniji ga državljani in državljanke za enkrat očitno ne cenijo tako, saj ni niti med prvimi šestimi. S svojo prisotnostjo Zeleni Slovenije silimo vse ostale politične stranke, da vključujejo okoljske in ekološke teme v svoje programe. Je pa danes že dolgo jasno, da jim v parlamentu za to zmanjka znanja, večina pa jih ima okolje samo za okras in varanje volilnega telesa. Po volitvah potegnejo ven programe svojih sponzorjev, na blagor ljudstva pa z lahkoto pozabijo! 

Celoten intervju

INTERVJU: PREDSEDNIK ZELENIH VLADO ČUŠ
PRED PODNEBNIM VRHOM V KOBENHAVNU

1. Kakšno je vaše stališče do Kyotskega protokola?

Podnebna znanost se ne ukvarja s vprašanjem ali se bo globalna temperatura zaradi toplogrednih plinov še dodatno dvignila, ampak išče odgovor na vprašanje za koliko in kako hitro.

Kyotski protokol je pomembna zgodovinska prelomnica med staro in novo prakso. Kyotski sporazum sam vidim kot neko osnovo, s katero je svet tudi ob velikem prizadevanju EU oral ledino pri podnebni politiki. Žal ga nekaj največjih držav sveta ni verificiralo ali pa je do tega prišlo zelo pozno. Tudi ni prav in ne bi se smelo zgoditi, da njegove podpisnice kot je npr. Kanada, letno dovoljeno količino emisij preseže za 29 %. Podobnih primerov je še veliko, vemo da države v razvoju ciljev sploh niso imele.

2. Zakaj menite, da je zelo pomemben?

Svet se je po dolgoletnih prepričevanjih strokovnjakov in civilne sfere zavedel nevarnosti, ki pretijo svetu. Kyotski protokol je dal upanje, da se lahko napiše nova zgodba, ki bo omogočila svetovni prehod v nizkoogljično družbo.

3. Bo slovenska vlada podpisala sporazum v Kobenhavnu?

Zadnjih pet let vemo, da bomo morali odvečne izpuste ogljikovega dioksida drago plačevati. Javnost se je v Sloveniji s tem dejstvom seznanila šele letos. Poznamo dejstvo, da je Slovenija podpisala Kyotski sporazum, pristopila k energetskemu svežnju EU, skupaj s pravili za emisijske kupone. Glede na stališče državnega zbora, bo Slovenija gotovo podpisala tudi tisto, kar bo v zvezi s podnebjem dogovorjeno v Kobenhavnu.

4. Kaj bi morali v Sloveniji delati drugače?

Okoljske stroške plačujemo vsi davkoplačevalci. Če govorimo o denarju, bo potrebno jasno povedati, da je fosilna energija močno obremenjena z eksternimi stroški. Te pa v Sloveniji v manjši meri zaračunamo onesnaževalcu. Zato jih po malem plačujemo vsi. Pri tem je podatek, da je električna energija iz premoga obremenjena z okoljskimi stroški od 8 do 24 centrov za kilovatno uro, v primerjavo z elektriko iz obnovljivih virov (0.1 centa za kilovatno uro) zgovoren sam po sebi.

Zeleni Slovenije dvomimo, da se s trošarino ali ekološkimi dajatvami zbrana sredstva v Sloveniji v celoti porabljajo za preprečevanje in sanacijo okoljskih vplivov. Naša država ima premalo razvojno naravnano politiko, manjka ji tudi več vztrajnosti in doslednosti pri izvajanju okoljske zakonodaje. Slovenija je na deklarativni ravni sprejela usmeritev v nizkoogljično družbo. Ta pa ne sme sloneti na dodajanju novih fosilnih ali jedrskih proizvodnih zmogljivosti. Te bi po mojem lahko vključevali šele, ko bomo izčrpali možnosti za zmanjšanje energetske intenzivnosti, ko bomo izboljšali energetsko učinkovitost na vseh področjih in ko bomo zmanjšali rabo primarne energije. Vsekakor imamo v Sloveniji še velike rezerve na področju obnovljivih virov energije.

5. Kakšna so vaša pričakovanja, povezana s podnebnim vrhom v Kobenhavnu?

Če zamolčiš resnico, ta na koncu pokoplje tebe. Decembra se bodo v Kobenhavnu zbrali svetovni politiki, od katerih se pričakuje uspešno reševanje podnebnih zagat današnjega sveta. Bojim se, da ti politiki reševanje klimatskih problemov že drugo desetletje zamenjujejo s pogajanji v stilu »kdo bo koga«!

Svetovne velesile in tiste, ki ustvarijo največ CO2 izpustov, se trudijo v pogajanjih, da bi dodale čim manj v skupno vrečo in na drugi strani, da bi drugi prispevali čimveč v smislu zmanjšanja izpustov. Države, ki se bodo udeležile podnebne konference v Kobenhagen imajo enako odgovornost za skupen uspeh.

6. Bo novi podnebni protocol sprejet?

Sprejetje sporazuma je nujno, saj načrta B nimamo. Če ne bo sklenjen učinkovit sporazum v Kobenhavnu, se bomo vsi držali za glave.

Sprejeti cilji morajo biti zavezujoči za vse podpisnike. Sam podpiram prizadevanja EU in predloge, ki bi omogočili , da razvite države do leta 2020 zmanjšajo emisije toplogrednih plinov za 80 do 95 % v primerjavi z letom 1990, države v razvoju pa za 30%. K čistejšemu okolju bodo morali prispevati vsi sektorji. Verjeti moramo tudi stroki, ki opozarja, da je potrebno zmanjšanje globalnih izpustov do leta 2050 za vsaj 80 %. Od novega protokola pričakujem tudi jasne in učinkovite ukrepe, s katerimi bomo na globalni ravni dejansko prešli v trajnostno delujočo družbo. Pri tem pričakujem zavezo razvitih držav o tehnološkem sodelovanju in pomoči državam v razvoju. Da bomo zagotovili učinkovitejše izvajanje sporazuma iz Kobenhavna, bo potrebno morebitna odstopanja učinkoviteje sankcionirati. Samo tako bomo dobili tudi želeni skupni rezultat.

7. Ali slovenska vlada učinkovito rešuje podnebno problematiko in kako bo pripravljena izpolniti novi sporazum v Kobenhavnu?

Slovenski parlament je v tem mesecu sprejel predlog deklaracije o dejavni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike na področju podnebnih sprememb. Če se slovenska vlada glede na vsebino deklaracije v Kobenhavnu ne bo zavzela za zvišanje odstotka, ko gre za zmanjšanje slovenskih in svetovnih izpustov do leta 2020 in 2050, bo potrebno podvomiti v iskrenost prizadevanj slovenske vlade na tem področju.

Pogaja naj se tisti, ki je pripravljen učinkovito razvijati in uporabljati nove tehnologije. To pa pomeni tudi promocijo energijsko skromnejšega življenjskega sloga. Zato pa moramo že danes vedeti, kje bomo gradili sončne, biotermalne ter vetrne elektrarne in kako jo bomo z novim električnim omrežjem sposobni učinkovito prenesti na kraje potreb. Žal Zeleni Slovenije ugotavljamo, da se Kobenhavenska mrzlica Slovenije dotika bolj površinsko. Politika še zmeraj funkcionira s potuho tistim, ki nočejo ali ne zmorejo miselnega obrata v svojih glavah. Še zmeraj operiramo z ogljikovimi odpustki na račun naših zelenih gozdov in tako ohranjamo status quo. Hkrati pa nam grozi plačilo kazni v višini 80 milijonov evrov, ki jo bomo plačali vsi davkoplačevalci. Načrtovana gradnja termoelektrarne Šoštanj gotovo ni v prid znižanju emisij, čistejšega razvoja in ustvarjanja novih zelenih delovnih mest.

Zeleni Slovenije pričakujemo, da se bo slovenska vlada bolj smelo lotila podnebnih problemov in bo tako v Kobenhavnu med tistimi državami, ki bodo sprejele ambiciozen, učinkovit in do vseh držav uravnotežen globalni podnebni sporazum. Samo takšen bo lahko preprečil rast povprečne globalne temperature pod 2 stopinj C v primerjavi s predindustrijsko dobo.

8. V kateri smeri so potrebne ključne spremembe podnebne politike?

Želim si, da bi vrh globalnih izpustov namesto leta 2020 dosegli že pet let prej, kar bi bistveno izboljšalo možnosti za uspeh na področju podnebne politike.

Številni interesi, ki so se pokazali tudi na zasedanju v Barceloni nas lahko skrbijo. Kitajska, Indija, ZDA, Rusija, Brazilija in še kdo so države, od katerih bo v veliki meri odvisen uspeh pri podnebnem dogovoru v Kobenhavnu. Velik korak naprej bo, ko bodo industrijsko razvite države pripravljene zmanjšati svoje izpuste toplogrednih plinov. Prav tako bo pomembno, koliko bodo države v razvoju, kot so Kitajska in Indija pripravljene omejiti rast svojih emisij. Pričakujem pa, da bodo na konferenci v Kobenhavnu našli odgovor na vprašanje, od kod bodo države v razvoju dobile finančno pomoč za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in prilagajanje na podnebne spremembe. Verjamem, da bo lažje najti rešitve za nadzor nad porabo tega denarja. Kar bomo posejali v Kobenhagnu, bo ves svet žel v naslednjih desetletjih. Upam, da bo to vedenje zmagalo.