AFERA S HONORARJI IN STRATEGIJA UPRAVLJANJA DRŽAVNIH NALOŽB

Cerar je čisto vse strice vzel v vladno koalicijo in nikogar od njih ne ogroža

Predsednik vlade Cerar namiguje, da so afero s honorarji potegnili na plano strici iz ozadja. Cerarjeva vlada naj bi jih motila, ker hoče spremembe, vključno s privatizacijo. Vsi vemo, da je ta bosa, Cerar pa je lahko absolutno miren. Čisto vse strice je namreč pred pol leta vzel v vladno koalicijo in nikogar od njih ne ogroža. »Strategija upravljanja kapitalskih naložb države« kaže na ambicijo sedanje vlade, da naj ostane državno vsako podjetje, ki se bo zahotelo njihovi politiki.

V resnici na smemo biti naivni in moramo povezavo iskati drugje. Poglejte uvrstitve socialističnih ekonomistov pri vrhu seznama proračunskih »honorirancev«? Večji komunist, več ničel ima pri skupnem znesku. Sedaj pa ja vsi razumemo, zakaj so le-ti podpisovali peticijo proti privatizaciji, ki so jo poleg njih podprli le še nazadnjaški sindikalisti, orto marksisti in jugonostalgiki?! Vprašajte dekane ekonomskih in tudi nekaterih drugih fakultet, koliko od njihovih tako imenovanih tržnih dejavnosti prihaja od podjetij, ki so v zasebni lasti in delajo v zaresnem tržnem gospodarstvu. In koliko »zaslužijo« od države, njenih institucij in od podjetij pod neposrednim ali posrednim državnim nadzorom.
Mogoče so boleče visoke cifre odprle oči celo učiteljem, da spregledajo, da so njihovi sindikalni vitezi statusa quo, vključno z Branimirjem Štrukeljem del problema in ne del rešitve. Kot je del problema, in ne del rešitve, celoten mandarinski novi razred, ki nas straši pred hudobnimi tujci in neoliberalci, pred nujnim odpiranjem in modernizacijo celotne države.
Bo tudi sindikatu raziskovalcev končno kapnilo, zakaj je prevladujoča usmeritev med slovenskimi ekonomisti domačijsko vudu mencigerjanstvo (Blaž Vodopivec, Finance, 19.3. 2015)? Bo mlada generacija ekonomistov in upravljavcev državnega premoženja podlegla vplivu teh proizvajalcev megle? Potem obstaja realna možnost, da bomo v naslednjih letih brali elaborate, ki bodo utemeljevali TEŠ 7, tretji tir, Krško 2 in 3 idr. Ali vsaj pozitivno recenzijo zanje. Ob tem se lahko spomnimo znamenite Mencingerjeve »raziskave« o škodljivosti tujih naložb. Papir prenese vse, če se le splača.
Povezavo med obema zadevama je potrebno iskati drugje. Afera s honorarji in predlog strategije upravljanja državnih naložb sta povezani na skupnem imenovalcu, ki pravi: »naša stroka« napiše, recenzira, prebavi ali vsaj spregleda tisto, kar naroči politika, čeprav bi morala v skladu s strokovno etiko konkretno zadevo sesuti. Ključni problem preplačanih honorarjev je torej v tem, da so nezasluženi. Gre predvsem za obrambo pajdaškega statusa quo, po »familiarnih« načelih roka roko umije!
V nadaljevanju lahko od pripravljavcev strategije znotraj sedanje vlade pričakujemo še kakšno cvetko v smislu »NLB je lastnik blagovne znamke, ki daje Sloveniji široko mednarodno razpoznavnost in je ne smemo prodati«. Slovenija take znamke žal nima. Bo pa premier Cerar morda lahko obogatil slovensko mednarodno dejavnost in bo obvestil ameriškega predsednika Obamo, da naj čim prej podržavi vsaj podjetji Apple in Coca Colo.

Komentarji