Novice Zelenih Slovenije  
 

Na spletnem portalu naše stranke lahko spremljate vse aktualne novice o delu stranke, aktivnostih, akcijah, idr.
Objavljamo tudi vsa vabila, obvestila, medijske konference in odzive.

E-obvestila lahko prejmete tudi na vaš e-naslov.

 
Zeleni Slovenije :: Novice .. 
 
 

Uporabne povezave:

http://www.mladizeleni.si - Mladi Zeleni

 


alpe adria 09

 

 

 

 

zeleni

Urška Drugovič, Harald Flis, Bojan Šrot ter Vlado Čuš

 

 

 

 



Predsednik Zelenih Slovenije g. Vlado Čuš pred stojnico na Mestnem trgu na Ptuju ob delitvi humusa































 


























 

 

 

 

 

 

 

 

DI Arno Mohl, WWF Avstrija:
"Loka ob Muri na avstrijski strani se varuje kot območje Nature 2000 v evropskem omrežju. EU finančno že nekaj let podpira prizadevanja za ohranitev in revitalizacijo loke. Odločitev Slovenije, ki gre po poti uničenja loke je nasprotno Avstriji, kajti le prekomejno varovanje lahko dolgoročno tudi ohrani Murino loko. WWF Avstrije podpira iniciativo v Sloveniji v boju proti načrtovanim vodnim elektrarnam na Muri".
 











Predstavniki Zelenih Slovenije na pohodu po obrežju reke Mure





Predsednik Zelenih Slovenije Vlado ČUŠ, Melita Cimerman in predstavnica Zelenih Hrvaške Višnja McMaster na Green Summitu 2006 na Dunaju


Predsednik Zelenih Slovenije Vlado ČUŠ v pogovoru z Alexandrom Van der Bellenom, predsednikom avstrijskih Zelenih















































Slika 1: potek terminala (Vir: RTVSLO)

Slika 2: model terminala (Vir: RTVSLO)



























 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

SPOROČILO ZELENIH SLOVENIJE  OB 24–LETNICI STRANKE

 

Demokracija je zmagala nad totalitarizmom!

 

Danes, 11. junija 2013 praznujemo Zeleni Slovenije svoj 24-ti rojstni dan. »S svojim pravočasnim in učinkovitim nastankom leta 1989 ter kasnejšim razvojem, smo odločilno sooblikovali slovensko demokratizacijo in državnost. Čutimo se dolžni obeležiti  tak praznik, s katerim hkrati obeležujemo temeljno dejstvo iz obdobja SLOVENSKE POMLADI: prehod iz totalitarnega režima  v samostojno slovensko državo in demokracijo.


Zeleni smo stranka prihodnosti

 

 


Slovenija potrebuje drugačno politiko razvoja, ki bo sposobna povezati gospodarstvo in znanost, še posebej z inovacijami, novimi zelenimi tehnologijami, obrtništvom in podjetništvom, pa tudi z ekološkim kmetijstvom. Samo tako bomo mladim in tistim, ki iščejo delovna mesta, lahko to omogočili danes in v bližnji prihodnosti. Slovenija in slovenske občine so posejane z izjemno kvadraturo trgovskih centrov, zaradi katerih smo izgubili ogromno najboljše kmetijske zemlje. Slovenija se tako zvečer sveti v njihovih lučeh, ljudje pa živimo zmeraj bolj revno, saj kupna moč ljudi strmo pada. Na drugi strani pa nam je zaradi napačne LDS-ove politike v devetdesetih letih, propadla slovenska industrija, ki bi lahko danes ob pravočasnem tehnološkem prestrukturiranju, iskanju strateških partnerjev in vključevanju v svetovni prostor dajala številna delovna mesta z visoko dodano vrednostjo!
Vizija Zelenih Slovenije ostaja v skrbi za uveljavitev prvin kvalitete življenja v vseh normah in strukturah delovanja družbe. To podrazumeva osebne svoboščine in pravno državo, ki je osnova za svobodno družbo ter na drugi strani odgovorno državo, ki bo verodostojno ščitila ustavne pravice vseh državljanov in državljank. Te pa zajemajo tudi kvaliteto bivanja in dela, kvaliteto okolja in sobivanja z njim in tudi zdravje, ter počutje človeka in drugih živih bitij z vsemi prvinami narave. Lahko rečemo, da je trajnostni razvoj njen brez rezervni postulat. Zato je vizija Zelenih Slovenije vizija 21. stoletja.
Zeleni se v Evropi danes krepimo, verjamem, da bo temu sledila tudi Slovenija. Pri tem želimo delati tako, da bodo ljudje lahko rekli, da se na Zelene Slovenije zanesejo.

 

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

 

 

Tudi na področju ekologije in varstva okolja je pravna država klonila OB SVETOVNEM DNEVU VARSTVA OKOLJA - 5. JUNIJ

 

 

Študija ZN za okolje (UNEP) izpred štirih let opozarja svetovne vlade, da morajo začeti ukrepati glede okoljevarstvenih problemov. Študija, v kateri je sodelovalo 1.400 znanstvenikov, je pokazala, da je potrošništvo preseglo vse razpoložljive vire. Vsaka oseba na Zemlji potrebuje sedaj za tretjino več zemlje za “preživetje” kot ji jo lahko planet preskrbi. Medtem človekov vpliv ogroža biodiverziteto: 30% dvoživkam, 23% sesalcem in 12% ptičev grozi izumrtje in ena izmed desetih svetovnih velikih rek se izsuši preden doseže morje. Čeprav je bilo od leta 1987 sprejetih nekaj za okolje dobrih ukrepov (npr. Kyoto) so bile reakcije in rešitve glede na silo problemov prepočasne in nepopolne. Sistematično uničevanje narave in planeta je doseglo točko, kjer je ekonomska sposobnost postavljena pred izziv – in račun, ki ga bomo morali predati otrokom, bo mogoče nemogoče plačati. Podnebne spremembe imajo prednost. Ravno sedaj bi potrebovali dobro politično vodstvo in odločitve, zaenkrat smo priča nasprotnemu. Dajmo Zemlji priložnost, je bila ena od poslanic v minulih letih. Zato smo dolžni permanentno opozarjati na nujnost ukrepanja tudi ko gre za pravno državo na področju ekologije in varstva narave. Raziskave Eurobarometra in Zelenih Slovenije Raziskave Eurobarometra v zadnjih letih kažejo, da se na vrhu seznama okoljevarstvenih problemov, zaradi katerih so Evropejci najbolj zaskrbljeni, uvrščajo podnebne spremembe, onesnaženost vode in zraka, nesreče, ki jih povzroči človek, in uporaba kemikalij. Poleg tega se večina neprijetno počuti tudi zaradi uporabe gensko spremenjenih organizmov (GSO) v kmetijstvu. Preko 70 odstotkov evropskih državljanov nasprotuje uporabi GSO. Evropski državljani kažejo tudi pripravljenost kupovati okolju prijazne proizvode. Približno tri četrtine Evropejcev je namreč izjavilo, da so pripravljeni to storiti, pa čeprav bi to pomenilo, da bi plačali malo več. Vendar pa je v povprečju le 17 odstotkov Evropejcev izjavilo, da so v zadnjih mesecih kupili okolju prijazne proizvode. To pomeni, da je skoraj 60 odstotkov Evropejcev pripravljeno spremeniti prehrano in uživati zelene proizvode, vendar tega do zdaj še niso storili. O nesodelovanju strokovnih institucij, ki pokrivajo okoljski segment Z institucijami imamo pri nas pokrita praktično vsa področja delovanja. Tudi v okviru Ministrstva za kmetijstvo in okolje (prejšnjega Ministrstva za okolje in prostor), imamo posebno institucijo, ki se imenuje Agencija za okolje (ARSO). Ta bi morala skrbeti za okolje in lahko tudi povsem samostojno deluje. Poleg tega imamo tudi agencije, ki so glede na zakonodajo postavljene s strani EU. Tako imamo inštitut za vode, ki sodeluje z ARSO in je postavljen s strani EU. Imamo celo vrsto inštitucij, nimamo pa krovne organizacije, ki bi učinkovito bedela nad vso zgodbo. No, imamo jo, ampak ta je zgolj na papirju. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je krovna organizacija, a če posamezni deli te krovne organizacije ne funkcionirajo med seboj in če ta organizacija ne sodeluje z drugo, recimo kmetijsko krovno organizacijo, potem je zgodba lahko zelo problematična. Tretja skupina so nevladne organizacije, ki znotraj tega kompliciranega sistema rešujejo konkretne probleme, ampak ne globalnih, razen na deklarativni ravni. Te nevladne organizacije so običajno organizirane "ad hoc" za določene problematike in problemov ne morejo reševati dolgoročno, že zaradi omejenih kadrovskih resursov in strokovnega potenciala. Župani slovenskih mest bodo morali izboljšati svoje delo Rezultati ankete, ki smo jo v zadnjih dveh letih opravili Zeleni Slovenije v nekaterih mestnih občinah po Sloveniji je pokazala, da večino vprašanih najbolj motijo smrad in onesnažen zrak, neurejenost mesta, vandalizem, nezadovoljni so zaradi neurejenega prometa in pomanjkanja kolesarskih stez, malomarnega odnosa do narave, motijo jih smeti in divja odlagališča, nezadovoljni so z gospodarskim razvojem svojega mesta, pogrešajo pa tudi večjo skrb za naravno dediščino in ažurno informiranje o dogajanju v mestu. Da je problem prisotna korupcija in klientelizem pri spremembah namembnosti kmetijskih zemljišč v poslovna in stanovanjska ter s tem povezani preprodaji zemljišč, ni potrebno posebej izpostavljati. Ekologija Okoljska reforma, ki smo jo Zeleni Slovenije v času prvega slovenskega parlamenta zastavili in izpeljali v državnem zboru, je vzpostavila pojem trajnostnega razvoja, integrirala varstvo in ohranjanje narave, koncesijsko varstvo pred ropanjem naravnih dobrin, varstvo pred obremenjevanjem in onesnaževanjem okolja. Reforma je odprla tudi možnosti za pravico do zdravja in dobrega počutja vseh živih bitij. Integriran je bil tudi okoljski resor iz vseh mogočih služb, ki so bile predhodno vzpostavljene in katerih neučinkovitost je bila evidentna. Leta 1993 je Slovenija tako dobila tudi prvi Zakon o varstvu okolja. V Sloveniji smo na osnovi teh dosežkov pred vstopom v EU imeli že zelo urejeno področje okoljske zakonodaje. Pri tem smo bili v boljšem položaju celo v primerjavi z nekaterimi starimi članicami, ob vstopu nam ni bilo treba prilagajati Zakona o varstvu okolja, nastavek za "evropske" podzakonske predpise je bil vzpostavljen, nekatere naše smo celo prirejali evropskemu povprečju. Zanimivo vprašanje je kje smo danes v primerjavi z EU. Kako osveščeni smo v povprečju Slovenci, ko govorimo o našem odnosu do okolja? (ali se stanje na tem področju izboljšuje, slabša..)? Obveščenost se izboljšuje, kar pa ni isto kot osveščenost. Z osveščenostjo v odnosu na predpise se sme računati le v podobnem razmerju kot v prometu. Manjka ustreznega nadzora in učinkovito ukrepanje. Problem, ki ga Zeleni Slovenije opažamo, je gotovo, da se slabo izvajajo podzakonski predpisi, ki jim danes pravimo »evropski«. Industrijsko onesnaženje se je zaradi propada nekaterih gigantov zmanjšalo, a ostaja prevelika izraba naravnih resursov. Vemo pa, katere vlade in kateri ministri so v zadnjih 20 letih vodili okoljsko ministrstvo. Podnebne spremembe Klimatske spremembe predstavljajo veliko nevarnost, ki se ji lahko zoperstavimo samo s skupnim delovanjem. Pri tem pa je treba vedeti, da okoljski problemi ne poznajo meja in jih ni mogoče uspešno reševati zgolj v svojem ozkem okolju, pač pa je treba delovati globalno. V sedanji gospodarski in finančni krizi smo v bistveno težji fazi, ko se je potrebno pogovarjati o konkretnih ukrepih, ki so lahko tudi nepopularni tako za industrijo kot prebivalstvo. Kljub temu je potrebno vztrajati na zastavljenih ciljih, ko gre za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in povečanje deleža obnovljivih virov energije. Slovenija mora poskrbeti da bo svoje obveze znotraj EU, sprejete na papirju, tudi dejansko uresničila. Energetska politika Zeleni Slovenije in Alpe Adria smo v svoji resoluciji pozvali k razmisleku pristojne vlade 27 držav EU in lastnike jedrskih elektrarn v uniji. V njej med drugim pozivamo k prenehanju gradnje novih reaktorskih blokov, pozivamo k razvoju in uresničenju scenarija za umik jedrske energije do leta 2025, skrbi za varno in zanesljivo oskrbo z energijo, podporo inovativni tehnologiji, razvoju znanosti in podpori varovanja krajin in ekosistemov. EU je potrebno povezati v energetsko učinkovit prostor. Zeleni Slovenije opozarjamo, da mora Slovenija v okviru svojega nacionalnega akcijskega načrta hitreje in učinkoviteje delovati na področju odprave ovir za učinkovito rabo energije. Izpostavljamo tudi problem izgradnje drugega bloka v Nuklearni elektrarni Krško. Finančna sredstva bi po našem prepričanju, namesto za izgradnjo drugega bloka, morali preusmeriti v iskanje alternativnih virov obnovljive energije in njeno učinkovito rabo. Varstvo narave Sestavina okoljske reforme je tudi varstvo in ohranjanje narave in koncesijsko varstvo pred ropanjem naravnih dobrin. Leta 1992 smo v Riu de Janeiru podpisali Konvencijo o biološki pestrosti. Na tej osnovi je sprejet tudi zakon o ohranjanju narave. Vendar niso vzpostavljene uspešne službe. Tako moramo nekatere neparlamentarne politične stranke in civilna družba peljati aktivnosti za zaščito vodnih virov v korist slovenskega državljana in državljanke. Enako velja za aktualno problematiko s semeni in zakonodajo, ki bi morala zaščititi potrošnika na področju varne in zdrave hrane ter brez GSO. Naša stara zahteva je, da se pravica do zdrave pitne vode iz vodovodne pipe zagotovi vsem gospodinjstvom v Sloveniji z zapisom v Ustavo. Posebne vrste samoprevara je Natura 2000, ko so habitati in vrste ptičev identificirane, režimi varstva, ki se urejajo z nacionalnimi predpisi, pa ne vzpostavljeni. Morda bodo porajajoče se iniciative turističnih društev in gornikov spodbudile zavest o kvaliteti slovenske krajine, kot dejansko edinega »resursa«, ki ga imamo, še posebej če, na primer, vetrnice sploh niso rentabilne na podjetniški ravni, kaj šele narodnogospodarski. Gospodarstvo V času slovenskega predsedovanja EU smo Zeleni Slovenije usmerili diskusijo, kolikor nam slovenski mediji sploh omogočajo, odločno v pravo smer. Predlagali smo konkretne ukrepe za spodbujanje inovacij in tehnološko modernizacijo slovenske industrije, ki je žal izostala v devetdesetih letih (ko so slovensko industrijo uničili!). V okoljskih tehnologijah iskati poslovne priložnosti in nova zelena delovna mesta. Varstvo okolja je spodbuda za inovacije in ne ovira za gospodarsko rast. Strategija ravnanja z odpadki Na vprašanje: Ali po vašem mnenju država naredi dovolj za čisto in zdravo okolje ter osveščenost državljanov (na primer da ločeno zbirajo odpadke, odvažajo star papir, železo...), lahko odgovorimo: »Na sistemskem področju ločenega zbiranja naredi država premalo, zato pa se tudi sama skriva za propagiranjem pojma "osveščenosti" na področju, ki mora biti urejeno rutinsko.« Za osveščenost državljanov se odpirajo vsak dan nova vprašanja, ki celo presegajo vprašanja "čistega" in "zdravega" okolja v smer senzibilnega odziva z vidika "počutja" človeka in drugih živih bitij. Na področju ločenega zbiranja iz gospodinjstev je treba zgostiti mrežo ekoloških otokov, da bodo blizu ljudem, za mešane komunalne odpadke zgraditi tehnološko vrhunske predelovalnice, da bo »izplen« sekundarnih surovin, komposta in energentov čim večji, odlaganje preostalih inertnih odpadkov pa čim manjše. Na področju industrijskih odpadkov moramo vzpostaviti učinkovito logistiko zbiranja od poslovnih subjektov, ki sami ne morejo opraviti ustrezne predelave. Kjer obstaja (samo)prevara, kot, recimo, na področju "toplotne obdelave", pa odpraviti zapravljanje denarja na račun pomanjkljive logistike ravnanja z odpadki. Vprašanja za danes in jutri Ali bo kontinuiteta nekvalitete, ki je dobila legitimnost v nadvladi samoupravnega povprečja in legalnost s sistemom družbenega planiranja, v Sloveniji postala zgodovinska stalnica? Kdaj se bo končala družbena »slaba vest« zaradi ekonomske neučinkovitosti, kar naj daje legitimnost vsaki nesposobnosti sinteze dobrega in cenenega? Če je to možno v »premičninskih« potrošnih dobrinah v tržni bitki, zakaj ni možno na »nepremičninskih« javnih dobrinah v politični bitki?! Ob letošnjem svetovnem dnevu okolja je primerno in nujno spodbuditi v Sloveniji razpravo o varstvu in upravljanju baze naravnih virov gospodarskega in socialnega razvoja. Enako je nujno uveljaviti sistemske mehanizme za preprečevanje okoljske škode, ki je posledica neučinkovitih državnih služb, kar posledično plačujemo davkoplačevalci skozi evropske okoljske kazni. Kako je mogoče, da imamo v pravni državi še zmeraj na tisoče divjih odlagališč odpadkov, ki kličejo po rešitvi. So divja odlagališča odgovor Slovenca na to, kako se loteva stvari, ki jih ne potrebuje več? Sta za to kriva tudi naš izobraževalni in družbeni sistem, ki pri posamezniku nista zbudila odgovornosti do okolja, kajti videti je, da se še ne zavedamo, da smo tudi mi integralni del okolja. Problem divjih odlagališč je državni problem, gre za nedelovanje pravne države na področju kazenske politike, kar se tiče okolja. Lahko bi celo rekli, da je v tem sistemu pravna država v celoti izgubila. Redko kateri segment naše države je tako dobro zakonodajno podprt, pa tako slabo inšpekcijsko in kazensko urejen. In kako si razlagati, da so pred nekaj dnevi Teš-a 6 sporočili, da se bo investicija v razvpito termoelektrarno podražila za 140 milijonov evrov. Vlada se je pred tedni dogovorila s sindikati javnega sektorja, da zaposlenim po vsej državi zniža zaslužke, s čimer naj bi letos državna blagajna prihranila 108 milijonov. Nižje bodo plače, manj bo vplačil v dodatno pokojninsko zavarovanje. Ne eni strani torej boleče rezanje v standard množice zaposlenih, na drugi pa lahkotni poskok stomilijonskih stroškov v primeru Teš-a 6. Kje so sedaj državni organi, ki bi naj učinkovito skrbeli za racionalno porabo davkoplačevalskega denarja? Ne nazadnje kje je sedaj razvpita Klemenčičeva KPK? Pred letom je komisija objavila vmesno poročilo, ki je bilo porazno, ugotovila je namreč politične in lobistične vplive, korupcijo in nasprotje interesov. Toda vmes je minilo petnajst mesecev, protikorupcijska komisija pa o Teš 6 ni sprejela nobenega poročila več, kaj šele, da bi proučila zadevo v celoti in objavila zaključno poročilo. Nasprotnikom gradnje Teš-a 6 je lani uspelo zbrati samo 2500 podpisov za razpis referenduma proti gradnji te nepregledne investicije, ki bo dodobra izpraznila že sicer prazno državno blagajno. Referendumi so lahko orožje ljudstva, vprašanje pa je, kdaj bo slovenski narod to tudi spoznal. Predsednik

 

 

Zelenih Slovenije: Vlado ČUŠ

 

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

 

 

Predsednik Vlade RS Janez Janša ob slovenskem državnem prazniku, kulturnem dnevu slovenskega pesnika Franceta Prešerna

 

Pride dan, ko bodo »sinovi sloveče matere« znova postali »sinovi slovenske matere«
Datum: 8. 2. 2013

 

Spoštovane Slovenke in Slovenci,
spoštovane državljanke in državljani!

 

Tako mrzel in tako negotovosti poln kot letos kulturni praznik že dolgo ni bil. Le kdo ga je postavil na dan, ko so v mračnem in mrzlem dnevu rojaki žalovali ob krsti velikega pesnika? Res se zdi, kot da bi nekdo nalašč umestil ta praznik sredi zime, ko je spomin na pisano jesen že zbledel in ko se zdi pomlad še tako daleč. Priznam, da bi bilo prijetneje slaviti pesnikov rojstni dan, ki je v začetku vznesenega decembra, polnega upanja in radoživega proslavljanja.

 

Morda so ta datum določili tisti, ki so nam v osrčje slovenskega kulturnega hrama postavili tudi posmrtno masko Ivana Cankarja. Ali pa so to tisti, ki so poskrbeli, da Slovenci ne poznamo svojega Nobelovega nagrajenca Friderika Pregla. So to morda tudi tisti, ki nam niso dovolili slaviti našega največjega slavista Franca Miklošiča, in so »poskrbeli«, da nismo dobili prevoda nobene izmed njegovih številnih, v nemščini napisanih knjig? Ali pa so v tej isti skupini slučajno tudi tisti, ki so v verzu naše Zdravice »sinove slovenske matere« prevedli v »sinove sloveče matere«?
Ob letošnjem 8. februarju se mnogim zdi vzdušje v državi upravičeno turobno in polno malodušja. Politična nestabilnost ustvarja negotovost na področju javnih financ in gospodarstva. Uspehi vlade, ki so ob koncu lanskega leta prinesli prvo plaho upanje, da nam bo uspelo, so združili proti vladi vse, ki jih skrbi za njihove privilegije. Vladni ukrepi so namreč posegli po nedotakljivih »svetih kravah« zadnjih desetih, petnajstih let. Zato da bi imeli vsi več. Še posebej pa tisti, ki danes zaradi pomanjkanja, izgube službe in dostojanstva upravičeno zahtevajo spremembe. A bojim se in vse tako kaže, da bodo njihove upravičene zahteve zlorabili in jih za »svoje« vzeli tisti, ki v resnici sprememb ne želijo. In ki delajo vse, da do njih ne bi prišlo. Tudi za ceno politične krize.

 

O vzdušju, podobnem današnjemu, je France Prešeren zapisal:

 


Le malo vam jedila, bratje hranim,
branili smo se dolgo brez podpore,
kdor hoče se podati, mu ne branim;
kdor hoče vas dočakat' temne zore,
neproste dni živet', nočem enake,
ne branim mu, al' jutra čakat' more.

 

S seboj povabim druge vas junake,
vas, k'terih rama se ukloniti noče;
temna je noč in stresa grom oblake;
sovražnik se podal bo v svoje koče,
le majhen prostor je tja do goščave,
to noč nam jo doseči je mogoče.

 

Največ sveta otrokom sliši Slave,
tja bomo našli pot, kjer nje sinovi
si prosti vol'jo vero in postave.
Ak' pa naklonijo nam smrt bogovi,
manj strašna noč je v črne zemlje krili,
ko so pod svetlim soncem sužni dnovi.
Ne zapusti nobeden ga v ti sili,
molče orožje svoje vsak si vzame,
strahljivca v celem ni imel števili.

 

Pridite, ta pot nas pelje na lepše, na svobodo, kliče Črtomir.



Kot narod smo že velikokrat šli skozi težke preizkušnje. Da bi, kot pravi pesnik, » … našli pot, kjer nje sinovi si prosti vol'jo vero in postave«. Zmage so spremljali porazi in temne strani naše preteklosti. Z nekaterimi se do danes nismo soočili in spravili, pa bi se morali, ker nas vlečejo nazaj in nam branijo, da bi svobodno zadihali. Da bi naša ustvarjalnost zasijala in da bi najboljše v nas premaknilo stvari na bolje.

 

Ko se bomo naposled rešili te »tlake«, bomo smeli slaviti tudi velike Slovence, ki so nam bili desetletja prikrivani. In načrtno zamolčani, da ne bi mogli biti ponosni nanje in nase, ker smo tako žlahten rod. Po skoraj dvesto letih bomo naposled smeli prevesti dela Miklošiča – letos praznujemo 200. obletnico njegovega rojstva, pa Kopitarja. Cankarjevo posmrtno masko bomo prestavili v muzej, v slavnostno dvorano Cankarjevega doma pa dali njegov veliki kip. Otroci bodo v šolah s ponosom poslušali, da imamo tudi mi, Slovenci, Nobelovega nagrajenca Pregla – letos praznujemo 90 let, odkar je prejel Nobelovo nagrado za kemijo.

 

Takrat, in to bo kmalu, nas ne bodo več zasramovali s snemanjem filmov o slovenskih pocestnicah, samomorilcih in pijancih. Takrat bodo njihovo mesto prevzeli junaki in junakinje našega časa. In naša skupna »Prešernova mati« bo postala znova »slovenska«, ker »slovečih« mater res ne potrebujemo.

 

Kot pesnik kliče na pot na lepše, na svobodo, tako je pot v pravičnejši svet tista, ki jo vidim pred seboj. Po njej moramo kot narod kreniti. Da se bodo razbremenili tisti, ki nosijo preveliko breme, in da bomo bremena pravičneje porazdelili. Pot pelje navkreber in ni lahka. Na njej nas čaka še veliko preizkušenj in bitk, a verjamem, da bomo zmogli. In da kmalu pride dan, ko se edinost, sreča, sprava k nam nazaj vrnejo in bodo »sinovi sloveče matere« znova postali »sinovi slovenske matere«.

 

 

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Matej Lahovnik PS in Vrnitev h kardeljanskemu duhu dojemanja gospodarstva


31 Januar, 2013


Tekst: Dr. Matej Lahovnik


Gospodarski del programa, ki ga prinaša Temeljna listina Pozitivne Slovenije – Slovenija 2020, kaže na to, da pisci niso razumeli načel modernega korporacijskega upravljanja.

 

Program preprosto ne temelji na realnih postavkah. Zadružništvo, ki ga tako izrazito izpostavlja, pomeni vrnitev v kolhozno ekonomijo. Druga zadeva, ki je dokaj nenavadna, je zagovarjanje državnega lastništva: v programu so zapisali, da želijo zagotoviti, da ne bi nobena vlada v prihodnosti mogla razprodati dragocenega državnega premoženja. S tem se namreč na stežaj odpirajo vrata gospodarstva politiki.
V tem kontekstu je tudi koncept delavskega delničarstva. Določen delež državnih podjetij bi se po še ne pojasnjenem ključu razdelil med zaposlene, najbolj sporno pa je dejstvo, da se ti deleži ne bi smeli prodajati. To je v nasprotju s pravili igre tržne demokracije. Skratka predstavljeni program je zmes kolhozne ekonomije in domačijskega menedžmenta. Gre za všečne in populistične poteze v času, ko podpora stranki močno upada.
Na papirju PS zagovarja ohranitev državnega lastništva in razpršenosti delničarstva. Kam nas bo to pripeljalo? Čedalje večjo moč bodo zaradi razdrobljenosti ponovno imeli menedžerji. In tudi to bi v Sloveniji bil pravi déjà vu na poti k ponovni tajkunizaciji. Taki načrt za državno gospodarstvo pomeni vrnitev h kardeljanskemu duhu dojemanja gospodarstva. Progam po mojem mnenju ni vreden pozornosti. Noben ekonomist, ki se spozna na sodobne trende korporativnega upravljanja, pri njem ne bi sodeloval.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Politika požgane zemlje?


03.12.2012 Rok Hren

Pazite se ljudi, ki sovražijo.

Prve mariborske demonstracije (tako imenovana prva vstaja) so bile nekaj, kar je človek zlahka razumel. Postavitev radarjev je poseg v zasebnost vožnje z avtomobilom in priporočena pisma z denimo 80-evrsko kaznijo zaradi vožnje s hitrostjo 37 kilometrov na uro (ob omejitvi 30 kilometrov na uro) - kjer na isti ulici nekaj sto metrov stran drugi nekaznovano vozijo s hitrostjo za pešce potencialno usodnih 70 kilometrov na uro (ob omejitvi 40 kilometrov na uro) in več - hitro občutimo kot nadlegovanje. In kot krivico.
In tu ne pomaga vedenje, da ena izmed najrazvitejših demokracij na svetu Avstralija izvaja strog nadzor hitrosti vožnje, ki voznika redno pripelje v stanje obsesivnega pogledovanja na tempomat in tako gotovo ne pripomore k varnosti vožnje. Da o plakatih policistov v sončnih očalih in z napisi »I am watching you« (gledam te) ne govorim, a očitno je sistem dovolj sprejemljiv za Avstralce kot nekakšen dodaten davek na vožnjo

 

.
Pazite se ljudi, ki sovražijo.
Zelo verjetno je takšen družbeni konsenz mogoč le, če vlada zaupanje v oblastne organe, in je bil tudi vpeljan v času dovolj velikega bogastva družbe. V Mariboru noben izmed teh pogojev ni bil izpolnjen, zato so bili protesti čustven, spontan in povsem razumljiv odziv meščanov. »So far, so good (do zdaj vse dobro),« bi lahko rekli.
Pri mariborskih drugih demonstracijah (tako imenovana druga vstaja) so bili razlogi že bolj megleni: eden izmed uglednih slovenskih pravnikov je kot hipotetični razlog navedel ogorčenje meščanov nad izvolitvijo njihovega župana v državni svet. O tem sicer dvomim, a dovolimo si še drugo hipotezo: morda pa so bili ogorčeni nad hermetičnostjo in netransparentnostjo samih volitev v obskurni, anahronistični in dokazano nepotrebni državni svet, ki celo omogoča imuniteto?
Kakorkoli že, ogorčenje je bilo očitno tako veliko, da so nekateri meščani začeli metati večje, tope predmete v uradne osebe, kar je problematično vsaj z dveh vidikov. Prvič, taka aktivnost je zavesten poskus resnega poškodovanja sodržavljana, ki ima tudi svoje življenje in družino. Drugič, to je kaznivo dejanje, ki lahko z zaporno kaznijo dobesedno uniči življenje posamezniku zaradi nekaj trenutkov objestnosti - razen če ta sistematično ne računa na neučinkovitost sodnega sistema.
Poznejši protesti po Sloveniji so iz lokalnih razlogov prerasli v skupek sloganov in pretiranih parol, ki ne pripomorejo h kredibilnosti protestnikov. Slovenija ima obilo resnih težav, a diktatura pač ni, vzporednice s Tunizijo in Egiptom, ki so se pojavljale v medijih, so sploh »neozemljene«. Za učinkovit protest je treba imeti jasen, konkreten cilj.
»So far, so good,« bi lahko rekli tudi tukaj, če ne bi bilo v petek v Ljubljani bolj zlohotnih podtonov. Uporaba vodnega topa in solzivca ter 30 pridržanih kažejo na to, da se državljanska hladna vojna nevarno ogreva. Slovenija ima vrsto socialnih institucij, na katere smo lahko upravičeno ponosni, a se v razmerah destabilizacije lahko začnejo rušiti, medtem ko kaos in nasilje na ulicah ne bosta rešila pomanjkanja standardov in vrednot v sodnem sistemu in politiki nasploh.
Če pa so izgredi v resnici načrtovani, nekakšna politika požgane zemlje, kot namigujejo mnogi, potem protesti postajajo platforma za natančno tisto, proti čemur se borijo. Ali če parafraziram pokojnega Lennona: »Beware of people with minds that hate« (v prostem prevodu: Pazite se ljudi, ki sovražijo).
Rok Hren je fizik, zaposlen v družbi Johnson & Johnson, d. o. o., in predavatelj na Univerzi v Ljubljani.
Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _


Resnica o plačah v javnem sektorju in brutalni politični zlorabi sindikatov

Public enemy: Kaj hoče Branimir Štrukelj? Jankovića na oblasti!

Stanislav Kovač v Financah

Datum: 17.10. 2012

Minuli teden je prvi sindikalist javnega sektorja Branimir Štrukelj ob razpravah o predlogu državnega proračuna za leti 2013-2014 javno pozval k predčasnim volitvam. Ker gre za doslej največjo Štrukljevo zlorabo sindikata za obračun s politično konkurenco, se postavlja vprašanje, kaj v resnici hoče ta medijsko vplivni sindikalist.

 


Kdo je Branimir Štrukelj
Štrukelj formalno vodi Konfederacijo sindikatov javnega sektorja, dejansko gre za politika neuspešne stranke TRS, ki je bila ustanovljena tik pred lanskimi volitvami in se je oklicala za najbolj levičarsko stranko v Sloveniji. Štrukelj je brez dvoma eden največjih političnih luzerjev lanskih volitev, saj je bil kot pravni zastopnik TRS odgovoren, da je volilna komisija zavrnila kandidaturo liste TRS v volilni enoti Ljubljana Center. TRS se kljub veliki predvolilni medijski promociji ni uspelo uvrstiti v parlament, čeprav je predsednik stranke Matjaž Hanžek napovedal nič več in manj kot zmago na volitvah. Po volitvah je TRS redno hodila na Jankovićeve sestanke o novi levici, Štrukelj pa se je pod krinko sindikalnega vodje prelevil v politično vplivno medijsko zvezdo.

 

Kako je Štrukelj postal medijska zvezda
Štrukelj je minuli teden v oddaji Pogledi Slovenije javno razkril politično ozadje svojega sindikalnega delovanja, ko je pozval k predčasnim volitvam: »Rabimo vlado, ki ima kredibilnost. Dajmo državljanom novo priložnost, da se izrečejo na volitvah. Čas je, da vlada vrne državo državljanom.« Ob tem je poudaril, da se javni sektor »že dolgo odreka, napredovanj ni, plače so zamrznjene, zdaj smo jih še znižali, sprememb pa ni« (Pogledi Slovenije, 4. oktobra 2012).
Štrukljev bombastični televizijski nastop je samo košček v mozaiku medijske propagande, ki je tega političnega luzerja spremenila v eno največjih medijskih zvezd v državi. Skoraj ne mine dan, da se politik Štrukelj ne pojavi na naslovnicah Dnevnika, Dela in Večera ali pa v udarnih televizijskih terminih POP tv in RTV Slovenija. Omenjeni prevladujoči mediji, ki obvladujejo več kot 90 odstotkov medijskega prostora in so pod popolnim nadzorom levičarjev, skupaj s Štrukljem dnevno zavajajo javnost o javnem sektorju in v državi ustvarjajo izredne razmere.

 


Javni sektor je zmagovalec krize
Najnovejša Štrukljeva medijska ofenziva je povezana s predlogom državnega proračuna za leti 2013-2014 in izjavo finančnega ministra Šušteršiča o zmanjšanju mase plač v javnem sektorju za pet odstotkov. Štrukelj to napoved prikazuje kot pravo katastrofo, češ da je javni sektor že zdaj veliki poraženec krize.
Podatki kažejo, da Štrukelj in njegovi medijski podporniki znova zavajajo javnost. To potrjuje analiza Mednarodnega denarnega sklada (Staff Report for the 2011, Slovenia, stran 9) o primerjavi višine plač v slovenskem javnem sektorju in evropskih državah leta 2009, torej že po nastopu krize: podatki iz grafa o višini slovenske povprečne plače v javnem sektorju relativno glede na gospodarsko razvitost države (merjeno z BDP na prebivalca) kažejo, da ima Slovenija v mednarodnem merilu rekordno visoke plače v javnem sektorju in so zaposleni v našem javnem sektorju v resnici pravi plačni bogataši (glej graf Plače v javnem sektorju v Sloveniji in EU).

Privilegiran položaj slovenskega javnega sektorja po nastopu krize prikazujejo tudi podatki iz grafa o gibanju mase plač. Že v predkriznem letu 2007 je masa plač v Sloveniji presegala primerljivo maso plač povprečja držav evrskega območja, po letu 2008 pa so se škarje še bolj razprle, saj je lani masa plač v javnem sektorju pri nas dosegala že 12,7 odstotka BDP, v povprečju evrskega območja 10,6 odstotka BDP. Razlika v višini 2,1 odstotne točke BDP (okoli 800 milijonov evrov) pomeni, da je treba maso plač v javnem sektorju Slovenije močno zmanjšati (glej graf Masa plač v javnem sektorju Slovenije in evrskega območja).

 


Javni sektor je nedotakljiv
Razvpiti zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), okoli katerega je spomladi več mesecev potekala prava vojna med sindikati in vlado, je začel veljati 1. junija, njegov cilj pa je bil predvsem precejšnje znižanje plač v javnem sektorju. To se v resnici sploh ni zgodilo, saj je vlada med pogajanji pokleknila pred sindikati in popustila grožnjam z referendumi.
To kažejo podatki iz grafa o medletnem gibanju mase plač v javnem sektorju v prvih sedmih mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani; masa plač v javnem sektorju se je enkratno zmanjšala samo maja zaradi delne omejitve izplačila regresov zaposlenim v javnem sektorju, medtem ko se je na medletni ravni junija in julija letos, ko je ZUJF že veljal, celo povečala (glej graf Masa plač v javnem sektorju)

.

Ali konkretno: po podatkih ministrstva za finance (Bilten javnih financ, 9/2012) je julija lani masa plač znašala 275 milijonov evrov, julija letos pa še več, 277 milijonov evrov. Iz primerjave je več kot jasno, da Štrukelj skupaj z dominantnimi mediji zavaja javnost z dezinformacijami o velikanskem krčenju mase plač in katastrofalnih razmerah v javnem sektorju!

 


Politična zloraba sindikalnega gibanja

Politik Štrukelj je minuli četrtek s pozivom k predčasnim volitvam javno razkril brutalno zlorabo sindikalnega gibanja za obračun s politično konkurenco. Isti dan je piko na i političnemu vrelišču v državi postavil vodja največje opozicijske stranke PS Janković, ko je v posebni izjavi za javnost dejal, da bo »prišel dan, ko se bo narod dvignil«.



Janković je hkrati ostro napadel vladni proračunski poskus varčevanja v javnem sektorju, čeprav podatki iz grafa o gibanju števila zaposlenih v gospodarstvu in javnem sektorju lepo prikazujejo, da so zaposleni v javnem sektorju v resnici zmagovalci krize; po izbruhu krize jeseni leta 2008 se je število zaposlenih v gospodarstvu zmanjšalo kar za 80 tisoč (s 588 tisoč na 508 tisoč), medtem ko se je v javnem sektorju povečalo za deset tisoč, in sicer s 155 tisoč na 165 tisoč (glej graf Zaposleni v gospodarstvu in javnem sektorju). Jankovićev najnovejši poziv na ulice se časovno ujema z njegovo izjavo iz konca maja, ko je na mitingaškem govoru na Jančah zaneseno prepeval vojaške koračnice in napovedal, da bo Slovenijo osvobodil v prihodnjih štirih mesecih. Štirje meseci so mimo in Janković poziva ljudi na ulice, Štrukelj pa v dominantnih medijih dnevno ustvarja izredne razmere v državi

 

.
Nekdanji Kučanov zet dela za Jankovića
Politična povezava med Štrukljem in Jankovićem se je javno razkrila že konec minulega leta takoj po volitvah, ko je Janković poslal predlog interventnega zakona samo Štrukljevi Konfederaciji javnega sektorja, medtem ko so drugi sindikati ostro protestirali zaradi Jankovićeve »selektivne obravnave« Štrukljevega sindikata (Dnevnik, 20. decembra 2011).


Štrukelj se spotakne ob vsako malenkost, samo k Jankovićevemu predlogu interventnega zakona ni imel nobenih pripomb in ga je takoj molče potrdil. Nič drugače ni bilo spomladi, ko je Štrukelj bil veliko medijsko in politično vojno z Janševo koalicijo, medtem ko je brez zadržkov podprl Jankovićev predlog o dvigu DDV. Danes isti Štrukelj silovito napada vladni predlog dviga DDV.
Štrukelj, nekdanji zet Milana Kučana, je pred lanskimi predčasnimi volitvami ostro napadel tudi Pahorja, da ne predstavlja prave levice. Kdo je po Štruklju prava levica, se je pokazalo kmalu po volitvah, ko je Štrukljeva stranka TRS pod okriljem Jankovićeve PS pred televizijskimi kamerami začela kovati novo levico. TRS je z Jankovićem spet združila sile minuli petek, ko so skupaj s Kučanom podprli predsedniško kandidaturo Danila Türka.

 


Kaj v resnici hoče politik Štrukelj?
Analiza plač v javnem sektorju nazorno sporoča, da so zaposleni v slovenskem javnem sektorju pravi plačni bogataši, da razvpiti zakon za uravnoteženje javnih financ od poletja sploh ni zmanjšal mase plač v javnem sektorju in da je javni sektor v resnici zmagovalec krize.
Kaj torej v resnici hoče politik Štrukelj in njegovi dominantno-medijski levičarski podporniki, ko z dezinformacijami ustvarjajo izredne razmere v državi? Jankovića na oblasti, zlepa ali zgrda, s predčasnimi volitvami ali pa z nasilnim dvigom naroda na ulicah.


Stanislav Kovač je ekonomist.

VAS TO NE SPOMINJA NA MEDIJSKI UMOR ZELENIH SLOVENIJE V 90-TIH LETIH?

 

Afera Stelzer ali kako je Rode preživel poskus medijskega umora

PETEK 12.10.2012, 06:00 (Povzeto po Siol-u)

 

Ljubljana - V primeru Rode, ki bo postal šolski primer preučevanja slovenskega medijskega prostora po družbenih spremembah, lahko govorimo o psihosocialnem miselnem vzorcu slovenske morilske javnosti.

 

Bil je črni torek za slovensko novinarstvo

Če sem imel v času po izbruhu afere, čakajoč na izide, občutek, da je ta dežela ostala brez vsake pameti, me zdaj tolaži misel, da se ta vedno zbere v kritičnih trenutkih slovenske zavesti. Jasno in normalno je, da smo na cerkveni strani kritični do tistih, ki so si zgodbo izmislili in jo več tednov ohranjali na svojih spletnih straneh, kot "zgodbo", ki se uveljavi in ostane. Da pa so bile reakcije nekaterih (Steinbuch, Čokl, Puc, Planet Siol.net, RTV Slovenija …) že ob samem začetku zadržane in kritične do načina, ki ga je ubral časopis Delo, je precedens, ki ga težko najdemo v podobnih primerih v domačem medijskem prostoru.
Še več, razen Dnevnikove medijske hiše in tradicionalno Mladine so se vsi preostali mediji do zgodbe obnašali zelo zadržano in z veliko mero previdnosti, ker so slutili, na kako tanek led se je še enkrat spustil Karba, ki mu očitno prva velika izkušnja Patrie ni dovolj. Če so nekateri govorili o črnem torku za slovenski žurnalizem, so seveda imeli globoko prav, saj od zdaj naprej ni in ne more biti več samo vprašanje, kako verodostojni so Cerkev in njeni predstavniki. Od 2. oktobra 2012 se bo moral vsak pameten državljan nujno z metodičnim dvomom ustaviti pred podobnimi bombastičnimi novicami, ki jih bo v javnost spustil katerikoli v kategorijo resnih medijev uvrščen časnik ali drug medij. Kajti nesporno dejstvo je, da je Rode kot cerkveni predstavnik poleg Janše kot političnega predstavnika preživel medijski umor.

 

Soočenje Rodeta z realnostjo tranzicije

Rode je postal kamen spotike tudi zato, ker je bil ob vrnitvi v Slovenijo prepričan, da je z osamosvojitvijo postalo vrednota vse tisto, kar je on v sedemdesetih in osemdesetih letih zagovarjal, namreč demokratično mišljenje in kritični razmislek o preteklosti. Kar bi bilo logično glede na družbene spremembe, ki so se v devetdesetih zgodile, a se je zmotil kot številni drugi. Zdaj se je soočil z najbolj kruto realnostjo tranzicijskega razumevanja svobode govora in javnega interesa.
Delo ga je postavilo v vrsto vseh tistih, ki jih je slovenska medijska javnost do zdaj likvidirala. Začnimo pri Pučniku, ki so mu očitali revanšizem, slabo slovenščino in ženo nemškega rodu. Po smrti bi ga radi s pozabo izbrisali iz zgodovinskega spomina. Nadaljujemo lahko z Bajukom, ki so ga obremenili z argentinsko zgodo, težavami z jezikom in celo nekompetentnostjo na področju financ. Oba sta sorazmerno zgodaj umrla! Medijsko likvidirani so bili vsi dozdajšnji resni predsedniški kandidati od Pučnika do Barbare Brezigar, Arharja, Sirca in Peterleta, ki niso prihajali z levega ali liberalnega političnega pola. V dvajsetih letih po osamosvojitvi in padcu komunističnega sistema v Evropi je Slovenija edina, ki ves čas ni imela niti en dan predsednika, ki ne bi bil kakorkoli okužen s prejšnjim sistemom.

 

Levičarji nikoli izpostavljeni kritiki

To ne bi bilo mogoče, če bi mediji z enako vehementnostjo izpostavljali slabosti levičarskih in liberalnih kandidatov, kot to počnejo z desnimi v politiki in cerkvenimi, ki izstopajo iz povprečja. Zakaj nismo doživeli nobenega medijskega pogroma proti Kučanu, ki je po Pezdirju za slovensko tranzicijo malignom prve vrste? Ni res, da ni delal napak. Njegova največja napaka je prilagajanje vsem okoliščinam za preživetje, s tem pa ohranjanje osnovnega marksističnega načela, da so okoliščine tiste, ki narekujejo etičnost odločanja. Druga velika in usodna napaka, katere davek plačujemo vsi, je teza o nacionalnem interesu, ki je pravzaprav pomenil kamuflažo za ohranjanje privilegijev njegove oligarhične druščine. Zakaj medijski prostor ne goji sistematične kritike do predsednika Türka, ki je brezdušni, izpraznjeni kabinetni birokrat velikega videza, malega formata in oligarhičnih manir? Zakaj ne sesipajo Pahorjevega narcisizma in leporečenja brez del? Seveda se tu in tam zapiše ali zagovori tudi kaj v tej smeri, predvsem zaradi domnevne uravnoteženosti. Niti enega politika ali druge osebe z levo-liberalnega pola pa se ni medijsko umorilo, razen če so s svojimi neumnostmi to sami dosegli kot Kresalova in Golobič.

 

Franc Rode ima svoj stil

Rode ima svoj stil, do katerega smo lahko tako ali drugače kritični, a Rode niti približno ni samo in zgolj to, kar je iz njega naredil slovenski medijski prostor. Tako kot vsi drugi, ki so prišli od zunaj ali iz neprave strani, je tudi on ves čas doživljal sistematično medijsko demontažo skozi prizmo svojih šibkih točk. Kdo jih pa nima?!Le redko je bil deležen pozitivnega mišljenja, kaj šele, da bi mu kdo pripisal zasluge za utiranje poti v slovensko demokratično družbo, saj se ga je večinoma slikalo kot nadutega avtokrata. Rode je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja spadal v skupino teologov, ki so demontirali slovensko zlagano družbeno zavest. Zato sem osebno prepričan, da bi se – če bi bilo mogoče iz zgodbe o prometni nesreči in Tanji narediti primer za moralno omadeževanost Rodeta – to zgodilo najprej ob prepovedi objave njegovega predavanja, ki ga je imel na Teološkem tečaju 1978. leta, o čemer dokumentirano piše Rudi Koncilja v Zborniku ob 30-letnici Teološkega tečaja. Ljerka Bizilj pa je to zgodbo tako ali tako našla v Udbinih arhivih. Drugič bi se zgodba morala obnoviti ob njegovem imenovanju za škofa in tretjič ob prihodu v Ljubljano. Zdaj je zgodba nastala v kontekstu Uranovega "izgona" iz Slovenije, in to s pomočjo dveh teologov v hiši, kjer so ponosni, da hodijo po Meršoljevem robu, z argumentom, da si je cerkvena institucija sama postavila kriterije, ki jih Delo zgolj aplicira na primer Rode.

 

Rode kot dimna bomba

Vse to govori v prid tezi, da smemo govoriti o določenem psihosocialnem miselnem vzorcu slovenske morilske javnosti. Ta pa se ne kaže samo ob nekaterih političnih in cerkvenih osrednjih osebnostih. Navzoča je v vsesplošnem negativističnem javnem vzdušju, ki nam dopoveduje, da je realnost drugačna, kot jo doživljamo. O tem nas je partijska klika uspešno prepričevala vsa povojna leta in vzorec je ostal v podzavesti. Na podlagi nerealnih ocen stanja, v katerem smo se znašli, in na podlagi slikanja svetle prihodnosti, ki nam jo obljublja stara avantgarda, nas želijo pripeljati žejne čez vodo, tudi v zdajšnjih dokaj kritičnih trenutkih zgodovine. Morda je bil tudi primer Rode dimna bombica tistim, ki bi jim bolj ustrezalo saditi rožice o domačem finančnem in gospodarskem stanju kakor pa pogledati resnici v oči.

 

Slovenija je zrela za psihoanalitični kavč

Slovenija pač ne more živeti ne na račun neuvrščenih ne na račun zadolževanja pri zahodnih prijateljih, še manj pa na račun uničevanja domačih državotvornih institucij in podjetniških pobud. Umor kot način razmišljanja in delovanja revolucionarnega koncepta družbe je poguben ne samo za posameznike, ampak za družbo kot celoto. Njegov cilj je uničevanje vsega, kar ni v korist oligarhičnemu prisvajanju države in državljanov. Umor kot koncept mora umazati vse, sicer nima možnosti, da se ohranja. Na ta način vzpostavlja strah pred javnostjo in pred lastnimi napakami.

Umor ne pozna usmiljenja in odpuščanja, ne pozna šibkega in dvomečega človeka. Zanj je sprejemljiv človek stroj in "mašinca", ki brezkompromisno kosi. Sprejemljiva je strategija delitve, ki omogoča vladanje. Za te delitve so dovoljeni vsa sredstva in vsi za to primerni kadri, ki prihajajo iz tabora žrtve. Tako se nadaljuje ne samo logika umora, ampak tudi logika razdora in iskanja rabljev med naivnimi in morda osebno užaljenimi člani skupnosti, ki ji žrtev pripada.

 

Ivan Štuhec

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

 

BODO NASPROTNIKI UKREPOV V RESNICI LE OKREPILI VLADO

 

Premierja Janšo čudi molk slovenskih medijev o tem, da je Francija ratificirala fiskalni pakt

 

 

Četrtek, 11.10. 2012 (Povzeto po Siol-u)

 

Ljubljana - Nasprotniki reformnih ukrepov menijo, da bodo z blokado ukrepov končali mandat zdajšnje vlade. A to je iluzija, saj ta vlada v tem trenutku nima alternative, je pojasnil predsednik vlade Janez Janša.

 

Janša je v intervjuju za TV Slovenija povedal, da koalicija nima druge možnosti, kot da je trdna, in da za Slovenijo ni druge alternative. "Kakršnakoli politična nestabilnost v tem času bi bistveno otežila vse te napore, ki jih vlagamo v to, da bi prišli iz krize s čim manj praskami, in tega se koalicijski partnerji zavedajo."

 

Janša: Pisanje o gradnji klinike v Avstraliji je laž

O medijih, ki pišejo o tem, da v Avstraliji gradi kliniko, je Janša povedal: "Te klinike ni, nobene gradnje ni, to je čista laž. Tisti, ki jo širijo, bi dejansko potrbovali obisk v kliniki. Če bi jo imel, bi jim dal popust. V slovenskem prostoru je tako – bolj je debela laž, rajši se širi."

Glede pisanja Dela
o domnevnem sinu kardinala Franca Rodeta je poudaril, da so se takšni primeri neverodostojnega pisanja dogajali že prej, recimo pri poročanju istega časopisa, da je stranka SDS dobila denar iz Patrie. Stranka je Delo tožila, vendar se postopek še vleče. Če bi se takšne laži in manipulacije kaznovale, potem bi bilo manj takšnih zavajanj, je prepričan Janša, ki meni, da slovensko novinarstvo tako nizko, kot je danes, ni bilo še nikoli.

Premierja tudi čudi molk medijev o tem, da je Francija ratificirala fiskalni pakt,
čeprav je predsednik Hollande obljubljal, da ga ne bodo, zdaj pa je tudi večina poslancev njegove socialistične stranke podprla pakt. Janša je spomnil, da so se v Sloveniji mnogi pri nasprotovanju slovenski vladi in fiskalnemu pravilu sklicevali prav na Hollanda oziroma Francijo in trdili, da je fiskalni pakt preteklost. Zdaj, ko je Francija ratificirala fiskalni pakt, pa ni nobene bombastične naslovnice v slovenskih medijih, je še dejal Janša.

 

"Brez gospodarske rasti ne bo izhoda iz krize"

"Gre za paket petih ukrepov, ki so vsi enako pomembni. Če bo eden od teh členov v mozaiku manjkal, ne bo učinka," je dodal Janša in povedal, da je treba urediti področje javnih financ, upravljanja z državnim premoženjem, trga dela in sanirati bančni sistem. Janša je ob tem povedal, da brez gospodarske rasti ne bo izhoda iz krize in da Slovenija, če bomo čakali še eno leto, ne bo več suverena država.

Na vprašanje, zakaj ni dobro, da država in državljani sprejmejo evropsko pomoč, je Janša opozoril na pasti evropske pomoči. Dejal je, da tu ne gre za pomoč, temveč za posojilo, ki ga je treba vrniti. "Ta denar je treba vrniti, pogoje pa v celoti postavlja tisti, ki denar posodi." Kdo bo vlagal v državo, za katero se ne ve, ali bo sposobna preživeti, se je vprašal Janša.

Dodal je, da bomo, če bomo zaprosili za finančno pomoč, morali sprejeti vse ukrepe in reforme, proti katerim zdaj mnogi nasprotujejo, in še več, ker bo položaj še hujši. Po Janševih besedah tisti, ki preprečujejo reforme in nas potiskajo proti temu, da sprejmemo pomoč EU, ogrožajo slovensko suverenost.

 

Janša: V ozadju sabotaže slovenske suverenosti je iluzija

Glede nasprotnikov ukrepov, kot sta ustanovitev državnega holdinga in tako imenovane slabe banke, je Janša povedal, da "v ozadju sabotaže slovenske suverenosti čuti neko iluzijo". "Iluzijo, ki temelji na prepričanju, da bo, če bodo zaustavili ukrepe in bo Slovenija morala zaprositi za pomoč, konec mandata te vlade. To je iluzija, kajti mandat te vlade je odvisen od večine, ki jo ima koalicija v državnem zboru, ne pa od tega, ali bo nekdo blokiral zadeve z vetom državnega sveta, referendumom ali drugim nagajanjem," je pojasnil.

"S tem, ko Slovenijo vodijo do točke, ko bo morala zaprositi za mednarodno finančno pomoč, kličejo v bistvu dodatne pristojnosti v roke te vlade. Ta vlada ne bo odstopila v tem primeru, saj ni alternative, in bo ostala takšna ali pa v glavnem takšna, kot je danes," je opozoril in dodal, da bo imela vlada v težjih okoliščinah samo še dodatno moč.


"Prva stvar, ki jo bo slovenski parlament spremenil, če se zdaj ti ključni zakoni rušijo z referendumom, bo tisto določilo zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki pravi, da se v enem letu o istih stvareh ne more odločati. Ker če bomo čakali eno leto, Slovenije ne bo več kot suverene države in hočeš nočeš bomo začeli v tej točki potem popravljati veliko škodo, ki bo nastala. Me prav zanima, kaj bodo takrat dejali tisti, ki danes nastopajo izjemno destruktivno in onemogočajo pravzaprav tudi te napore, ki jih zdaj vlagamo v to, da bi letošnje leto pripeljali h koncu."

 

Bodo nasprotniki ukrepov v resnici le okrepili vlado?

Nasprotniki ukrepov, poudarja Janša, bodo s tem na koncu vlado samo okrepili, ker bo dobila dodatne pristojnosti, saj bo imel slovenski parlament na mizi samo možnosti vzemi ali pusti. "Če bo pustil, pomeni, da tudi poslanci potem kakšen mesec ali pa dva, dokler pač ne bo denarja, ne bodo dobili plače, pa še kdo drug v javnem sektorju. Skratka, izvršilna oblast bo naenkrat v tistih razmerah dobila moč, ki si je niti sama ne želi."

Druga alternativa so po njegovem mnenju samo predčasne volitve, ene ali dvoje, tako kot v Grčiji, po katerih pa bodo na koncu spet tisti, ki bodo Sloveniji posojali denar, zahtevali, da se sestavi vlada, ki bo sprejela ustrezne ukrepe.

Glede sindikatov je Janša opozoril, da ni bilo nobenih protestov sindikatov, ko je 60 tisoč delavcev izgubilo delo, ampak so se delavci sami organizirali in izžvižgali sindikalne voditelje, kot na primer v Gorenju. Del sindikatov po njegovih besedah zastopa delavske interese, je pa del sindikatov oziroma sindikalistov, ki so nekakšna "bogata kasta, ki se v glavnem pokriva s članstvom ali simpatizerstvom s SD-jem". V tem primeru so sindikati politični instrumenti strank oziroma lutke, s katerimi upravlja nekdo drug. Prav politične kalkulacije iz ozadja so glavni vzrok blokad, je prepričan premier.

 

"Pobuda za referendum o slabi banki zloraba sindikatov"

Kaj ima sindikat gumarske industrije, katerega predstavniki so vložili pobudo za zbiranje podpisov za referendum o slabi banki, s slabo banko, se je vprašal Janša. Zanj je to zloraba sindikalne organizacije. Janša meni, da je v ozadju nasprotovanja strah odgovornih za rop tisočletja in da bi se zanj iskalo odgovorne. V zakonu je namreč člen, da se zastaralni roki za rop tisočletja podaljšajo za štirikrat, je pojasnil.

V primeru, da bomo bančni sistem reševali z dokapitalizacijo, kot zahtevajo v SD, bodo sledile drastične posledice, je opozoril predsednik vlade in dodal: "Če mi gospod Lukšič pove, kje bo dobil tisto milijardo evrov za te dokapitalizacije, zato da bodo slovenske banke nad vodo, jo bomo mi z veseljem vzeli in dali v te banke. Če pa misli, da bo to zagotovil iz javnih financ, potem to pomeni, da je treba javni sektor zmanjšati za 40 odstotkov, to pa je uničevanje slovenske države."

 

"Na Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb je do zdaj kadrovala mafija"

O zakonu, ki predvideva ustanovitev državnega holdinga, pa je predsednik vlade dejal, da je to "svetlobna leta večja preglednost, kot je bila do zdaj". "Na Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb RS je do zdaj kadrovala mafija. Tisti, ki so zdaj netransparentno mešetarili s slovenskim premoženjem, se bojijo, da bodo izgubili svoj vpliv."

Glede javnega sektorja je Janša povedal, da bo tako velik, kot ga bomo lahko plačali, in da so nekateri deli javnega sektorja danes občutno preširoki. Dodal pa je, da sta nega in skrb za starejše ter zdravstveni sistem na periferiji zagotovo področji, na katerem bo treba v prihodnosti še več zaposlovati.

Predsednik vlade se je dotaknil tudi pokojninske reforme in davka na dodano vrednost. Ob tem je opozoril zlasti na prezgodnje upokojevanje v preteklih desetletjih. "Zakaj nekdo, ki je delal 20 let, dobi višjo pokojnino kot tisti, ki je delal 38 let?" Glede davka na dodano vrednost pa je dejal, da ni nobenega davka, ki ne bi nikogar prizadel, in je treba, da če ne dvignemo stopnje DDV-ja, porabo zmanjšati za 90 milijonov evrov.

R. A., A. Ž.

 

 

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

 

 

Kirurg Brecelj: Nisem obupal! Primitivci me lahko utišajo le fizično.
MMC-jev intervju iz niza intervjujev Velikih pet

 

Datum: 11. 10. 2012

 

Kirurg Onkološkega inštituta Erik Brecelj o stanju v Sloveniji, njeni prihodnosti in svojem boju z nadrejenimi in skorumpiranim sistemom.


Erik Brecelj, za nekatere čislan zdravnik in človek s hrbtenico, kolega, za druge trmast upornik, ki bi ga bilo treba zaradi neposrednosti in odkritosti odstraniti. V MMC-jem pogovoru pod vrbami ob Ljubljanici je spregovoril o razlogih, zakaj je treba večne politike ter ljudi iz ozadja - kot so Janez Zemljarič in Božo Dimnik - absolutno odrezati stran od politike. "Tudi Janković, čeprav je svež v politiki, nima v njej več kaj iskati. Te ljudi je treba umakniti in dati prostor mlajšim," pravi Brecelj.

 

Sporočilo, ki ga sedanji slovenski politiki sporočajo ljudem je jasno: »Bodite tiho in pustite, da politika počne z vami, kar želi.« Želeli smo ven iz komunizma, kjer je približno enak sistem - če si delal kaj proti sistemu, si bil kaznovan. Če si bil tiho, so te pustili pri miru in če si kaj sodeloval, si bil nagrajen.


Doktor Brecelj, vi ste slovenski javnosti znani predvsem po opozarjanju na nepravilnosti na Onkološkem inštitutu (OI), ki jih je potrdila tudi izredna revizija. Kako je zdaj, tri leta pozneje?


Samo slabše.

 

Kako slabše?
Slabša organizacija, namesto da bi strokovno napredovali, vsaj na mojem področju, nazadujemo. Deloma to tudi nalašč, ker me povezujejo z bolniki, češ če določenega področja ne bodo razvili, se maščujejo meni.
Ampak se dejansko maščujejo bolnikom. Kar so pokazali revizija, Računsko sodišče, interni revizijski nadzor ministrstva ... Popolnoma nobenih ukrepov ni bilo, tako da bolje ne more biti. To bi bil čudež.

 

Zakaj se pristojne institucije ne odzovejo? Kdo bi moral reagirati, pa ne?
Saj se odzovejo. Računsko sodišče je svoje naredilo, odzvati bi se moralo ministrstvo za zdravje, še posebej zdaj, ko je toliko besedičenja o varčevanju. Vprašanje je, zakaj se nihče ne vpraša, zakaj ni bilo toliko milijonov evrov, ki so bili očitno nepregledno porabljeni, porabljenih pregledno. Ampak vsi ministri doslej očitno vedo, da se v to ne smejo vtikati.

 

Zakaj to vedo?
Tu je po moje korupcija. Ker OI je bolnišnica, kjer ima nekaj ljudi, nekaj lobijev očitno svoje interese. Tu se črpa denar, in ni važno, ali je na oblasti levica ali desnica, posli tečejo naprej. Eden od pogojev, da nekdo postane minister je, po moje, da se v to ne vtakne.

 

Tako daleč je torej prišlo?
Mislim, da je še hujše, kot vam jaz zdaj govorim.

 

Je res, da ste sami plačali neko neodvisno raziskavo, ki je pokazala te številke?

Ne, plačal sem le termografijo fasade, ki je pokazala, da je slabo narejena. Nobenih ukrepov, še naprej plačujemo ogrevanje, ki je zaradi slabe izolacije toliko dražje. To najbrž ne spada pod varčevalne ukrepe vlade.

 

S tem, ko ste opozorili na vse te nepravilnosti, ki jih je potrdilo tudi Računsko sodišče, ste si nakopali slabe ocene vaših nadrejenih oz. ste bili deležni mobinga. Kakšno sporočilo je to za tiste, ki odkrito opozarjajo na nepravilnosti?
Sporočilo je jasno: Bodite tiho in pustite, da politika počne z vami, kar želi. Želeli smo ven iz komunizma, kjer je približno enak sistem - če si delal kaj proti sistemu, si bil kaznovan. Če si bil tiho, so te pustili pri miru, in če si kaj sodeloval, si bil nagrajen.
Ta enopartijski sistem gre v Sloveniji naprej. Če si njihov, dobiš drobtinice, če kaj govoriš te udarijo, če sodeluješ, si nagrajen. Zaradi te filozofije smo prišli v krizo, hujšo kot preostala Evropa, in izgubljamo vsi. Razen res redkih posameznikov vsi izgubljamo. In ta molk Slovencev, ki najbrž izhaja še iz hlapčevstva, nas drago stane.

 

Za vas je nekoč nek novinar izjavil, da bo z vami konec, ko boste umolknili, sami pa ste dejali, da prednost ohranjate tako, da veste več, kot oni mislijo, da veste. To taktiko še vedno uporabljate?
Še vedno uporabljam. Vedno vem več, kot mislijo, da vem, in tudi vedo, kaj vem, in se bojijo, da bom spregovoril. Je pa res, da sem zadnja leta bolj tiho.
Iz enega razloga: če nečesa ne moreš pojasniti po zdravi pameti, da ne razumejo, da te nočejo razumeti, sem se odločil, da bom toliko tiho, da stvari propadejo do konca. In zdaj mislim, da smo blizu tega propada.

 

Na Facebooku vam je bilo namenjene kar nekaj podpore. Se vam zgodi, da vas ljudje na ulici ustavijo in vam čestitajo za to?
Da, velikokrat.

 

Vam to da tudi zagon, da vztrajate naprej?
Mi da zagona, je pa tudi vprašanje, zakaj, če vidimo, da vse skupaj propada, smo kot narod še vedno relativno tiho.

 

Da, zakaj?
Ne vem. Baje je bila v EU-ju narejena neka študija, kjer so med seboj primerjali posamezne narode, koliko so se pripravljeni upreti oblasti. In Slovenci smo bili tukaj na dnu. Ob vseh herojskih zgodbah iz preteklosti smo zdaj, da ne rečem, kolaboracionisti s korupcijo.

 

Kaj torej še rabimo?
Očitno še večje znižanje plač in pljuvanje politike v obraz, da se mogoče zbudimo in rečemo: "Oprosti, tako pa ne bo šlo več." Ob vsem, kar se dogaja, namesto da bi bilo 100.000 ljudi na cesti, čakamo na čudež, da bo prišel nevemkdo in nas rešil.

 

Ampak kot ste sami dejali, ste odnehali, češ da bi pokazali, če gre vse k vragu, bodo pa ljudje res videli, kaj je vse narobe. Se pravi, če ste vi na neki točki obupali ...
Nisem obupal. Žal mi je za državo in vse, kar sem od nje pričakoval. Ti primitivci me niso utišali. Mislim, da me, razen fizično, tudi ne morejo. Ampak očitno je temu narodu dokaz to, da bo imel prazen krožnik. Kar bi Skandinavci razumeli že pred nekaj leti, mi ne razumemo.

 

Ali manjka tega državljanskega poguma? Česa manjka?
Manjka poguma, manjka državljanske zavesti. To državo smo dobili po spletu nekih srečnih okoliščin, saj bi se čisto lahko zgodilo, da je ne bi dobili tako enostavno, kot smo jo. Mogoče smo jo dobili prepoceni in se morda ne zavedamo, kaj bomo izgubili, ko bomo izgubili svojo finančno samostojnost. Ne vem, kaj je vzrok.
Dejstvo je, da smo se v Jugoslaviji naučili nekega, včasih tudi lažnega, lagodnega življenja. V zadnjih 100 letih je iz slovenske matice odšlo ogromno ljudi, med njimi tudi številni sposobni. Totalno izgubljamo. Etnična meja se nam z Zahoda vztrajno pomika proti Vzhodu.
Slovenci vztrajno izgubljamo. Ta odcepitev je bila ena redkih svetlih točk, ki se nam je po mojem mnenju zgodila po nekem srečnem naključju. Ne zavedamo se v bistvu, kaj imamo, in ko se bomo, bo prepozno.

 

Ali po vašem mnenju sploh obstajajo kakšni posamezniki, ki bi lahko nas lahko popeljali iz trenutnega stanja?
Mislim, da jih je veliko, ampak je politika zastavljena tako, da jih ne spusti naprej. Ne leve, ne desne. Zakaj se na levici kar naprej prikazuje Milana Kučana in Janeza Stanovnika, ki ponujata Zorana Jankovića kot rešitev, ki ni rešitev.
Človek, ki je uspel s posojili in nepreglednimi posli in naj bi zdaj rešil državo. Zaradi takih ljudi na Zahodu kapitalizem propada, mi bomo pa izumitelji in bomo z ljudmi s takim načinom dela rešili državo. Če je to rešitev za levico, je to tragično.
Na desnici imamo Janeza Janšo, ki stoji na okopih in ne pusti nikomur zraven, da bi se v politiki razvil tako daleč, da bi ga lahko zamenjal. To je ta princip titoizma, da smo morali čakati, da smrt konča neko obdobje, ki je očitno tudi v Sloveniji.
Prepričan sem, da je med mladimi, mlajšimi od mene, en kup ljudi, ki so sposobni nekaj narediti, a jih nihče ne spusti zraven. So nezaželeni.

 

Je to ta rak slovenske družbe?
Trenutno je.

 

Katera so še tista "rakotvorna" področja, ki bi jih bilo treba odstraniti, da bi se družba pozdravila?
Spoštovanje zakonov in pošteno vodenje. Ta toleranca do korupcije je strahotna za Slovenijo. Vsi mislimo, da, če je nekdo ukradel milijon evrov v zdravstvu, je pač ukradel milijon evrov. Ampak se ne zavedamo, da z vsakim izginulim milijonom iz zdravstva je toliko in toliko deset mrtvih pacientov. Za vsakim nepregledno porabljenim milijonom so žalostne zgodbe.

 

Kje menite, da smo v preteklosti skrenili s poti, če smo sploh kdaj bili na pravi poti?
Ne vem. Sprašujem se za nazaj. Ta ekonomska paradržava, ki je bila v Jugoslaviji in ki so jo vodili ljudje, ki jih niti partija ni izvolila, ampak so bili imenovani na neke funkcije, se je prenesla naprej v Slovenijo.
Ljudje, ki so to delali pred 20, 30 leti, to počno še danes. Tragično je, da teh ljudi ne podpira le levica, ampak tudi desnica. Ti ljudje imajo, bom rekel kar naravnost, v SDS-u politike, ki klečijo pred njimi, da ne bom rekel pred starimi udbovci.
Vsak je namreč pristavil lonček in upal, da bo tudi njemu kaj padlo. Razglašajo se za neke desničarje, ki to niso, govorijo o nekem antikomunizmu, o udbomafiji, sami pa ji služijo z vsemi štirimi in čakajo, da bodo prišli zraven in služili. To je bila ena napaka, da s to paradržavo nismo prekinili.
Druga velika napaka pa je bila, da takoj po odcepitvi nismo uredili sodstva. Vse to nespoštovanje in pljuvanje politikov po sodnikih ne more peljati v napredek. V nekaterih balkanskih državah so sodnike plačali in jim uredili vsaj prostore in tehniko, Slovenija tega ni storila. Enostavno smo priča poniževanju te veje oblasti. Zakaj? Očitno imajo politiki interes, da sodstvo ne deluje.
Poglejte, koliko stvari je Nacionalni preiskovalni urad premaknil v nekaj letih. Zakaj se prej ni nič zgodilo? Zakaj imamo Računsko sodišče, ki najde marsikaj, pa ni nihče zavezan, da to spoštuje. Je brezzobi tiger, ki ogromno odkrije, a za politiko to ni nič. In če sestavite ta mozaik, bi bil ekonomski čudež, če Slovenija ne bi bila v takšnem položaju, v kakršnem je.

 

Veliko ljudi v zadnjem času zapušča Slovenijo. Ali tudi vi razmišljate o odhodu?
Če bi bil mlajši, mislim, da bi šel. Imam družino, je vse težje. Drugo pa je, zakaj bi se umaknil. Veliko ljudi bi bilo srečnih, če bi šel, in ne vem, zakaj bi jim naredil to uslugo.
Bojim pa se prihodnosti. Slovenci smo introvertiran narod in si dovolimo marsikaj. Ampak, ko pa poči, imamo pa partizane in domobrance. Potem udarimo drug po drugem. In tu smo zelo dobri. Bojim se, da bo vsa ta strahotna negativna energija, ki se kopiči v nas, eksplodirala. Kaj bo potem? Nihče ni pričakoval, da smo sposobni klanja med seboj, ampak očitno smo. Tega se bojim.
In tudi politiki igrajo na to karto, zvezda gor, zvezda dol ... Ne vem, kaj to pomeni enemu študentu, ki je ravnokar diplomiral in išče službo. Politika leva in desna pa to še vedno zlorablja. Izgubljamo energijo, in politika to najraje dela, na področjih, kjer je to povsem neproduktivno.

 

Vi bi mladim svetovali, naj gredo ven. Ampak, mar ni to strahopetno v smislu, lahko je biti pameten nekje od zunaj, tu, kjer bi bilo treba nekaj storiti, vas pa ni? Z racionalnega vidika je odhod seveda razumljiv, a se ravno s tem izgublja potencial tistih najsposobnejših, da bi se obrnilo nekaj na bolje.
Mogoče je to tudi ena od teh stvari, kjer moramo priti do dna in se vprašati, kaj je treba storiti. V nekaj letih je odšlo 20.000 ljudi, kaže , da je odhod cele generacije še premalo, in lahko, da se bo kakšen politik prebudil in vprašal, kaj pa zdaj, ko nam odhajajo cele generacije.

 

Imate vi kakšne moralne vzore? Kdo so bili?
Vedno sem srečeval ljudi, ki sem jih spoštoval. Ena je bila Marija Auersperg, sicer potomka slavnih grofov. Spet bo jezna, če jo omenim (smeh). Mislim, da bi ji njeni predniki, če lahko tako rečem, odsekali glavo, če bi se pustila tem slovenskim talibanom (smeh). To so ljudje, ki so pokončni, ki jih ne zlomi nobena stvar in ki celo življenje za to plačujejo.

 

Je bil to eden od razlogov, zakaj ste se pridružili stranki TRS oz. ste bili njen podpornik?
Nisem se pridružil. Upal sem, da se bo na političnem področju pojavilo nekaj novega. Bile so ponudbe, pojavljala so se obetavna imena, a niso prišli zraven, ne vem zakaj. Ko pa je bil postavljen datum volitev, sem bil proti temu, da se ustanovi stranka, saj sem presodil, da je nemogoče, da bi prišli v parlament.
In ker je bila to dobra ideja, iz katere bi lahko dosti nastalo, sem predlagal, da se ustanovi civilno gibanje. Pričakoval sem, da bodo volitve prej kot v štirih letih, in če bi se pridružili pravi ljudje, bi iz tega lahko nastala prava stranka.
Drugi se s tem niso strinjali in so odšli na volitve, jaz pa nisem postal član stranke. V gibanju sem še vedno dejaven, je pa dobra ideja TRS-a zgorela s tem, ko so odšli na volitve. Politiki se je takrat mudilo. Videli so, da bi se lahko pojavile stranke, ki bi lahko kaj dosegle, in kapital jih ni vzel za svoje.
Financiranja zato ni bilo, in to je velika težava. Ti za vstop v parlament potrebuješ vsaj pol milijona evrov, in če te kapital ne vzame za svojega, če nisi pripravljen na te slovenske igre, je težko priti v DZ.

 

Ali poleg strank vidite še kakšno drugo rešitev? Ali je v Sloveniji strankarsko udejstvovanje sploh še možnost za spremembe ali potrebujemo nekaj bolj radikalnega?
Bojim se, da potrebujemo nekaj bolj radikalnega. Bojim se, da se bo moralo zgoditi nekaj zelo radikalnega, da bomo prišli k pameti. Predvsem pa mislim, da je treba te večne politike, ki jih imamo - Kučan, Janša - ter ljudi iz ozadja - Janez Zemljarič, Božo Dimnik - absolutno odrezati stran od politike. Tudi Janković, čeprav je svež v politiki, nima v njej več kaj iskati. Te ljudi je treba umakniti in dati prostor mlajšim.

 

Zakaj pa jih ljudje vedno znova izvolijo? Tudi na lokalni ravni?
To je veliko filozofsko vprašanje. Tudi npr. v Italiji. Zakaj so ljudje volili Silvia Berlusconija? Slišal sem eno izjavo, ki mislim, da bi veljala tudi za Slovenijo. Ker so si ljudje želeli, da bi tudi oni tako kradli in skrivali davke.
Vprašanje, kaj bi naredil povprečen Slovenec, če bi bil na mestu Ivana Zidarja. Ali ne bi storil isto kot on. Bojim se, da bi se velik del Slovencev obnašal enako kot on. In ne razumemo, da s tem, ko se obnašamo kot on, izgubljamo vsi. Zato me ne preseneča, da so izvoljeni takšni "kalibri".
Take ljudi jemljemo kot sposobne, ki se znajdejo. Prepričan sem, da ti ljudje zase ne mislijo, da so lopovi in skorumpirani, ampak jemljejo to kot svojo sposobnost, da se znajdejo v sistemu. Kot svoj prednost. Narod izvoli po svoji podobi, in jaz pravim, če smo tako butasti in če dopustimo, da vse skupaj propade, smo si sami krivi.

 

Če morda strnemo in sklenemo v malce bolj pozitivnem tonu; kje so rešitve?
Spoštovanje zakonov, učinkovita pravna država, omogočiti normalno delovanje sodstvu, povečanje pristojnosti npr. Računskemu sodišču in skušati na takšne funkcije pridobiti ljudi, ki so vsaj približno nepodkupljivi.

 

Mislite, da boste kdaj minister za zdravje?
V bistvu me to niti ne zanima. Mene zanima samo kirurgija. Ne rečem, če se je ne bom kdaj nažrl. Ampak, ko so mi dejali, kaj bi bil v politiki, sem odvrnil, da je funkcija, ki jo je v politiki najtežje doseči, predsednik SDS-a, in moj interes je samo tam (smeh). Vendar imam občutek, da te funkcije prihodnje leto tudi ne bo več tako težko zasesti, zato me tudi to ne zanima več (smeh).

 

Ali pa malo drugače, kdo bi vas moral povabiti v vlado, da bi prišli?
Nihče od teh ljudi, ki so zdaj v politiki. Pa tudi, če bi bili boljši, mene za zdaj zanima kirurgija. Če bi pustil svoj poklic, bi trpel.

Andrej Čebokli, Saša Banjanac Lubej

 

 

 

 

 

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

 

Bernard Brščič "Janševa ocena javnih financ je realna"

 

Ljubljana, 8.9.2012 planet siol.net

 

 

Bernard Brščič "Janševa ocena javnih financ je realna"Ljubljana - "Sloveniji tuji posojilodajalci preprosto ne zaupajo. Ob povedanem so ocene o grozeči nelikvidnosti razumne, utemeljene na realističnem uvidu," je za Planet Siol.net poudaril ekonomist Bernard Brščič.

 

Z ekonomistom Bernardom Brščičem smo se med drugim pogovarjali o odzivih na nedavno izjavo premierja Janeza Janše, ta je opozoril, da Sloveniji že oktobra grozi nelikvidnost. Ali lahko takšne izjave Sloveniji škodujejo in če lahko, zakaj. Zanimalo nas je tudi, kakšna prihodnost čaka EU in Slovenijo glede na bonitetne ocene.

Nedavno je predsednik vlade Janez Janša dejal, da je možnost zadolževanja države že zdaj skrajno otežena, skoraj onemogočena. "Oktobra nam grozi nelikvidnost, če nam ne bo uspelo prodati obveznic," je opozoril. Nam je Janša zgolj nalil čistega vina ali menite, da je pri svojih ocenah morda pretiraval?

Menim, da gre za stvarno oceno stanja. Slovenija se je znašla na robu javnofinančnega zloma. Res je sicer, da smo glede na stog javnega dolga z 49-odstotnim deležem v BDP med podpovprečno zadolženimi članicami Evropske unije, a pogubna je dinamika povečevanja tega, z zmernih 22,9 odstotka v letu 2008 je narasel na skoraj polovico BDP, več kot stoodstotno povečanje v samo treh letih. Temu dodajte še obljube, ki jih je vlada v prejšnjem mandatu pošiljala v Bruselj, mislim na program stabilnosti in nacionalni reformni program, in napovedovala javnofinančno konsolidacijo, a nobene obljube ni uresničila. Še huje, namesto postopnega zmanjševanja proračunskega primanjkljaja smo lani s 6,4-odstotnim primanjkljajem dosegli vrhunec. Z vodenjem neodgovorne, razbrzdane fiskalne politike v preteklih letih smo v celoti izgubili verodostojnost pri naših evropskih partnerjih in na mednarodnih finančnih trgih. Slovenija je postala eden izmed evropskih bolnikov in ne preseneča, da slovenski S postaja del neprijetnega akronima svinjskih držav PIIGSS.

Dejstvo je, da slovenska desetletna obveznica kotira okoli sedemodstotne zahtevane donosnosti in ta že dalj časa prehiteva italijansko in celo špansko. Še bolj skrb zbujajoča je izjemna nelikvidnost slovenskega javnega dolga, zaradi majhnosti države in upadajočega zaupanja je obseg trgovanja v zadnjih treh letih opazno upadel, kar napotuje k resni skrbi o pripravljenosti kupovanja dolgoročnega slovenskega javnega dolga. Ob upoštevanju potreb proračuna in upravljanja javnega dolga so upravičene skrbi za zmožnost njegovega refinanciranja in financiranje tekočega proračunskega primanjkljaja tudi pri sedemodstotni ali celo višji obrestni meri. Sloveniji tuji posojilojemalci preprosto ne zaupajo. Ob povedanem so ocene o grozeči nelikvidnosti razumne, utemeljene na realističnem uvidu.

Ekonomist Jože P. Damijan se je na svojem blogu zaradi Janševih izjav javno spraševal, ali je premier neprišteven, gospodarstvenik Peter Kraljič pa je Janševo izjavo označil za nespametno, saj po njegovem daje "zelo negativen vtis o Sloveniji". Kako komentirate takšne odzive Damijana in Kraljiča?

Težke besede, ki jih omenjate, so znak neomikanega javnega diskurza in odsotnosti politične kulture, ki v zadnjem času zaznamujeta slovenski javni prostor. Kot rečeno, slovenska javnofinančna slika je izrazito mrakobna. Če se izrazim v poslovnem jeziku, Slovenija je proizvod, ki ga v tujini nihče noče več kupovati, zgolj nekateri med nami so še prepričani o njegovih odlikah. Predsednik vlade je državljanom zgolj nalil čistega vina in opustil retoriko evropskih kolegov, utemeljeno na leporečniškem sajenju rožic in politični gostobesednosti. Menim, da pristopi Maria Montija, Maria Rajoya, Joseja Socratesa, ki temeljijo na zanikanju realnosti o nepotrebnosti tuje pomoči, zavajanju državljanov i n posojilodajalcev ter politiki navidezno belih laži, na koncu dneva na obrodijo sadov. Dve od treh omenjenih držav sta že zaprosili za pomoč in to nekaj dni po verolomnih izjavah predsednikov vlad, tretja pa je zaprosila pod neprestano grožnjo nujnosti. Mislim, da se politični "spin" z zanikanjem realnosti preprosto ne splača, v tem pogledu tozadevna retorična posebnost Slovenije dolgoročno ni slaba. No, res pa ostaja alternativa odkritosti, naslonitev na starodavni uvid Boecija; Si tacuisses, philosophus mansisses (op. če bi še naprej molčal, bi še naprej ostal filozof).
Generalni sekretar OECD Angel Gurria je na Strateškem forumu na Bledu pohvalil napore, ki jih Slovenija vlaga v oblikovanje ukrepov in strukturnih reform. Podprl je tudi vpis fiskalnega pravila v ustavo.
Bi tovrstne Janševe besede resnično lahko škodovale Sloveniji?

Dvomim. Podcenjujoče do finančnih trgov, vlagateljev in analitikov bi bilo pripisovati jim odločitve na podlagi izjav. Vendarle se razumni ljudje odločajo na osnovi dejstev, ne na osnovi izjav. Menim, da izjave, ki temeljijo na stvarni oceni stanja, ne morejo poslabšati ne bonitete države ne pomembno vplivati na stroške zadolževanja. Drugače je, če je iz izjav vodilnih politikov mogoče sklepati o neprištevnosti oziroma pojavnosti osebnostnih motenj. To bi seveda lahko vplivalo na oceno opravilne sposobnosti in reformne zmožnosti vlade. No, če je tako, potem nas je v Sloveniji vedno več neprištevnih in osebnostno motenih, ko vidimo resno nevarnost razglasitve plačilne nesposobnosti države. Naj dodam, tudi dosedanje izkušnje s slovenskimi doktor Panglosi in njihovo metaforiko o semaforjih, nemških vlakih in varnih straneh radarja me napotujejo k ugotovitvi, da se politično leporečje dolgoročno ne obnese in privede zgolj do izgube verodostojnosti države.

Generalni sekretar OECD Angel Gurria je pohvalil napore, ki jih Slovenija vlaga v oblikovanje ukrepov in strukturnih reform. Podprl je tudi vpis fiskalnega pravila v ustavo. Po mnenju Pozitivne Slovenije pa je Gurria predvsem podprl izvedbo nujno potrebnih reform, ne vpisa fiskalnega pravila. Kako vidite trenutno vlogo opozicije pri sprejemanju reform in kako komentirate njihov odziv na izjave generalnega sekretarja OECD?

Generalni sekretar OECD Angel Gurria je imel prejšnjo nedeljo na Bledu odlično predavanje o slovenski krizi in njenem reševanju. Zapomnil sem si njegovo tripartitno sporočilo; Go structural, go social, go green! Pri čemer je zlasti pomemben prvi reformni steber, strukturne reforme. V izogib nacionalni sramoti mora slovenska politika opraviti nekaj domačih nalog, izvesti javnofinančno konsolidacijo in sprejeti dve ključni reformi, pokojninsko in reformo trga dela. S tem bi oblikovala prepričljiv reformni narativ, ki bi državi pri naših evropskih partnerjih povrnil izgubljeno verodostojnost in obrestne pribitke znižal na sprejemljivo raven. Gurria je pozitivno ovrednotil prispevek Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki naj bi, upajmo, prepolovil proračunski primanjkljaj do konca leta. To krčenje javne porabe za 800 milijonov evrov oziroma tri odstotne točke BDP presega povprečje tako imenovanih paketov austerity držav članic OECD. Težava je zgolj v tem, da bi ZUJF morali sprejeti najpozneje leta 2010, ne šele maja 2012. Ravno neodzivnost fiskalne politike na gospodarsko krizo v preteklih letih nas je stala verodostojnost. A propos, opozicija. Menim, da največjo odgovornost za reševanje Slovenije v tem trenutku nosi vladajoča koalicija. Ima večino v državnem izboru in jasen mandat za izvedbo nujnih družbenih sprememb. Računati na državotvorno držo opozicije v slovenskih razmerah je utopično. Najlepše se to kaže pri opozicijskem zavračanju zlatega fiskalnega pravila v ustavi. Sam gospod Gurria ni razumel opozicijskega zavračanja vpisa v ustavo . Tudi zame njihova stališča niso umljiva, ko po eni strani zagotavljajo, da na substantivni ravni podpirajo zlato fiskalno pravilo, a mu nasprotujejo na ustavni ravni. Če so urejene javne finance – ena od osnovnih družbenih norm slovenske družbe – potem res ni razloga za ponotranjenje te vrednote na ustavni ravni. Bojim se, da pri opoziciji ne gre za kognitivno disonanco, ampak je težava v tem, da v resnici zagovarjajo deficitno financirano javno porabo in miselnost, da je pot v lepšo prihodnost tlakovana z visoko javno porabo.

Skrb zbujajoč pri vsakokratni opoziciji, sindikatih in civilni družbi je destruktiven, pompadourjevski pristop v slogu: za nami potop. Gre za nezmožnost oblikovanja minimalnega konsenza o temeljnih družbenih vrednotah, pomenu domovine in izpeljavi procesa nujnih družbenih sprememb. Če kljub ideološkim razlikam nismo pripravljeni na vzpostavitev minimalnega skupnega imenovalca, ki ga ta država potrebuje, je nemara edina rešitev prisilna uprava evropskih gauleiterjev.
"Kot rečeno, slovenska javnofinančna slika je izrazito mrakobna. Če se izrazim v poslovnem jeziku, Slovenija je proizvod, ki ga v tujini nihče noče več kupovati, zgolj nekateri med nami so še prepričani o njegovih odlikah. Predsednik vlade je državljanom zgolj nalil čistega vina in opustil retoriko evropskih kolegov, utemeljeno na leporečniškem sajenju rožic in politični gostobesednosti."


Bonitetna agencija Moody's je v ponedeljek zvečer napovedi za bonitetno oceno dolga Evropske unije znižala s stabilnih v negativne, ocena pa ostaja AAA. Kakšna je z vidika te bonitetne ocene po vašem prihodnost EU in Slovenije kot njene članice?

Gospodarska kriza je razkrila vse pomanjkljivosti evropskega projekta. Menim, da je evro v zdajšnji obliki neobranljiv. Denarna unija, ki združuje tako divergentna gospodarstva, kot so na eni strani Nemčija, Avstrija, Nizozemska, Finska in na drugi strani države olivnega pasu, preprosto ne more obstati. Če bi se spoštovale pogodbe, bi bile težave nemara še obvladljive, tako pa se zdi, da v Evropi počasi ugašajo luči. Sprega evrokratov, finančnikov in nacionalnih politikov, ki vidijo svojo prihodnost v obilno plačanih evropskih službah, želi proti volji ljudstva vzpostaviti evrofederacijo oziroma Združene države Evrope. Sam menim, da ne potrebujemo več Evrope, ampak boljšo Evropo, Evropo, kjer se bodo spoštovali dogovori in bo demokratična tvorba. Evropski projekt je v globoki krizi, evrokrati se vedno bolj bojijo evropskega demosa, nezadovoljstva z vodenjem in neprestanega reševanja nasedlih držav z javnim denarjem. Žal zadnji nemški predlogi predvidevajo še večjo centralizacijo, po odreku denarne suverenosti naj bi spremenjena pogodba predvidevala še prenos fiskalne suverenosti. Udejanjanje sanj evrofederalistov pač. Tisto, kar evropsko gospodarstvo potrebuje v tem zagatnem položaju, je deregulacija, osvobajanje, ne vzpostavitev centralnoplanskega sistema, podobnega tistemu v nekdanji SFRJ.

Te procese spremljajo poskusi spreminjanja vloge ECB in vedno večji pritiski, naj svojemu statutu navkljub in izrecni prepovedi v 123. členu lizbonske pogodbe ECB izvaja monetizacijo fiskalnih primanjkljajev obrobnih držav. Vloga centralne banke ne bi smela biti vodenje fiskalne politike. Posledice tega smo s pojavnostjo hiperinflacije ne nazadnje izkusili v nekdanji SFRJ.

V takšnih okoliščinah je slovenski položaj izjemno zapleten. Po eni strani bi nas morala naša negativna jugoslovanska izkušnja prepričljivo umestiti v krog evroskeptičnih držav, kot sta na primer Velika Birtanija in Republika Češka, kratkoročni oportunistični interesi pa vodijo k centralizaciji in preoblikovanju EU v transferno unijo, kjer bi si lahko nemara obetali pomoč naših severnih sosedov. Dilema med načeli in interesi.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Slovenski sidnakati

Posamezniki, ki so že v prejšnjem režimu imeli privilegije in moč, še naprej izčrpavajo državo, uničujejo podjetja in osebno bogatijo, opozarja Slavko Kmetič.

Datum: 4.8.2012

Večji del svojega življenja ste delovali kot sindikalist, ki se je na vse pretege boril za večje in boljše pogoje na Slovenskih železnicah. Kako danes po desetih letih, ko ste v pokoju, gledate na sindikalizem pri nas?

 

 

Sindikalizem v Sloveniji je danes večplasten, saj obstaja veliko sindikatov in sindikalnih central, ki so si med seboj zelo različni. Dejstvo pa je, da ima danes v rokah sindikalno škarje in platno v roki zveza svobodnih sindikatov, ki je nadaljevanje prejšnje režimske zveze sindikatov Slovenije in sindikati javnega sektorja predvsem SVIZ. Ta pa v precejšnji meri izvajata vlogo prejšnjih družbeno političnih organizacij. Zaradi tega dejstva je večina delavstva sindikalno nezaščitena, da o povečevanju plač niti ne govorim. To se vidi pri propadanju velikega števila podjetij - predvsem gradbenih, kjer sindikatov ni zaznati. V veliki meri pa so bila sindikalna vodstva celo v spregi z upravami teh podjetij. To se je konkretno videlo v Muri in Gorenju, kjer so delavci sami brez sindikata organizirali svoje aktivnosti. Tako praviloma sindikatov v podjetjih, kjer jih delavci najbolj potrebujejo, ni. Njihove sindikalne centrale se pa gredo kvazi politike v smislu agitpropovstva. Zato je situacija absurdna, saj so sindikati nemočni pri zagotavljanju standarda in pogojev dela in močni pri vztrajanju na preživelih dogmah.

 

 

Mnogi menijo, da imajo sindikati veliko, če ne že preveliko moč. Je to glavni problem?

 

 

To drži samo delno. Moč imajo pri proizvajanju referendumov in v ekonomsko socialnem svetu. Tu vztrajajo na položajih, ki z moderno družbo 21. stoletja nimajo veliko skupnega. Tam, kjer pa bi lahko in morali svojo vlogo opravljati, jih pa ni. Kajti močne in strokovne sindikate danes delavstvo še kako potrebuje. V veliko podjetjih namreč delavci delajo v nevzdržnih razmerah s slabimi plačami. Tu sindikatov praviloma ni ali pa so sindikalna vodstva ''zlizana'' z upravami podjetij. Pri državnih zadevah pa sindikalne centrale ne opravljajo svoje vloge pri preprečevanju ali javnemu opozarjanju na velike kraje, korupcije, tajkunizacije in preostalemu gospodarskemu kriminalu. Po drugi strani pa ne razumejo (ali nočejo) potreb moderne družbe, ki je sredi procesa globalizacije prostega trga in velike konkurence. Skupaj s socialnimi parterji ne znajo najti ustreznih odgovorov na izzive časa. Danes pa celo zavirajo prepotrebne družbene reforme. Ne zavedajo se pomembnosti časa, ko je Slovenija na razpotju dveh poti. Ali prelomi s korupcijo, klientelizmom, togo zakonodajo in novim socialnim dogovorom ali pa vztrajanju na preživelih vzorcih obnašanja.

 

 

Je politika do njih preveč popustljiva?

 

 

V določeni meri zagotovo. Predvsem, ker tudi politika ni enotna, po kakšni poti naj gre Slovenija. Zavedati pa se moramo slabosti politike, ki je vezana na mandate. Tako se menjavajo vlade, ministri, poslanci, sindikalna vodstva pa ostajajo v isti kadrovski sestavi. Tako so si priborili znanje, izkušnje in tako v določeni meri izkoriščajo menjave političnih strank na oblasti. V Sloveniji nimamo politične elite, ki bi bila enotna v temeljnem pogledu, kako voditi in razvijati slovensko družbo. Zato vlada družbena apatija in občutek nemoči. Leta 1991 smo prevzeli skandinavsko-nemški model organizacije države, vendar na žalost samo na papirju. Vsebine pa nismo niti poskušali doreči in prilagoditi naši danosti. Tako so sindikati v severnem delu Evrope doumeli družbene procese, ki jih je prinesla globalizacija, in temu prilagodili svojo sindikalno politiko. Naše sindikalne centrale pa čeprav vedo, kaj se tam dogaja, ne storijo nič, da bi spremenili svoje vzorce obnašanja.

 

 

Kako je potekala stavka strojnega osebja?

 

 

Kot že rečeno, smo stavko napovedali 14 dni pred začetkom. To je bilo zelo pogumno dejanje in s tega mesta se spet zahvaljujem mojim soborcem za to hrabrost. Med tem časom smo bili izpostavljeni grožnjam in šikanam s ciljem, da stavko prekličemo. Če se v te procese ne bi vključili mediji in s tem naredili našo aktivnost javno prepoznavno, je vprašanje, kaj bi se dogajalo s tistimi, ki smo vodili stavko. Tu bi predvsem pohvalil Radio študent in Val 202. V času stavke so nas skušali medijsko osamiti, predvsem pa prekiniti komunikacijo med vodstvom stavke in stavkovnimi odbori na terenu. Ker pa so stavkajoči popolnoma zaupali vodstvu, jim ta namera ni uspela. Tako smo stavko zmagovito zaključili. Z ustanovitvijo sindikata mesec dni pozneje in nadaljnjimi aktivnostmi pa pripomogli k ustanavljanju drugih sindikatov tako v Sloveniji kot tudi v Jugoslaviji.

 

 

Po tem so se ustanavljali sindikati kot po tekočem traku ...

 

 

Ja, res je. Na žalost pa je proces šel v veliko drobljenje in atomizacijo dela sindikatov. Tako danes sindikalizem ni tisto, za kar sem se zavzemal. Sindikati danes ne igrajo tiste vloge, ki bi jo morali. Premalo je strokovnosti in konstruktivnosti. Upam in verjamem, da se bo stanje izboljšalo.

 

 

Danes ste predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in mnogi vam očitajo, da zaradi svojega delovanja razdvajate slovensko javnost. Kako gledate na to? Denimo na letošnjo proslavo o samostojnosti, kjer ni bilo predstavnikov NOB.

 

 

Združenje VSO je nastalo na podlagi ugotovitve, da slovenska osamosvojitev ni vrednostno središče slovenskega naroda. Dejstvo je da smo bili Slovenci v času osamosvajanja najbolj enotni v svoji zgodovini. Le s tako podporo je lahko Demos, ki je zmagal na prvih demokratičnih volitvah, uspel ustvariti našo slovensko državo. Pri tem je treba poudariti, da so komunisti, ki so 45 let govorili, da imajo polno podporo ljudstva, dobili na volitvah 17 %. Tako so ljudje na volitvah izbrali demokracijo in rekli odločen ne nedemokratičnemu komunizmu. Živeli pa smo v Jugoslaviji, kjer pa so demokratični procesi tekli zelo različno. Močen steber komunizma pa je bila JLA, ki je bila država v državi in imela podporo srbskega vodstva. V taki situaciji je bila edina logična pot v samostojno slovensko državo. Ko smo zadnje dni pred razglasitvijo nove države v slovenski skupščini sprejemali zakon o novih simbolih in odstranitvi rdeče zvezde, nobeden ni nasprotoval. Tako je nova država dobila nove simbole in s tem tudi na simbolni ravni prelomila vez s prejšnjim sistemom. Zato je bila odločitev odbora za državne proslave edino logična in smiselna. Kajti eno so zasebne proslave, kjer v demokraciji lahko imajo takšne ali drugačne simbole. Država si pa to ne sme privoščiti. Država Slovenija temelji na vrednostnem sistemu, ki je popolno nasprotje prejšnjega režima. Temu pa podležejo tudi principi in simboli. Tako VSO ne razdvaja slovenske javnosti, kajti temeljimo na principih, simbolih in vrednostnem sistemu naše domovine države Slovenije.

 

 

Očitke o razdvajanju torej zavračate?

 

 

Tisti, ki govorijo o razdvajanju, počnejo razdvajanje. Prepričan sem, da si mnogi, ki tega niso upravičeni, želijo pripeti medalje za zasluge za samostojnost naše države. Če bi bili taisti res zraven pri osamosvojitvi, bi danes že dojenčki vedeli pravo zgodovino. Tako pa to slovensko zgodovino skrivajo in poudarjajo vlogo NOB. Zanima me, kje je stroka, kje so zgodovinarji, da bi povedali, kako je pravzaprav bilo. Zaradi tega smo razdvojeni. Tisti, ki našo vlogo zavračajo, vnašajo nemir med narod. Pri tem velja opozoriti tudi vlogo javne televizije, ki narodu ni prikazala dejstev, kot denimo na Hrvaškem in Srbiji. To je velik problem, ki se ga le malokdo zaveda. VSO bo vložil vse napore in znanje svojega članstva, da skupaj z domoljubnimi državljani Slovenije celovito in nepristransko preuči polpreteklo zgodovino s ciljem povezovanja vseh državljanov. Kajti na žalost velika večina Slovencev ne zna odgovoriti na preprosta vprašanja. Zakaj in kako je nastala država Slovenija? Ko bo večina ljudi znala odgovoriti na ti dve vprašanji, se bo veliko problemov razrešilo samo po sebi. Upam in verjamem, da bomo Slovenci zmogli ta napor. Na tem mestu vabim vse zainteresirane, da se nam pridružijo v naših prizadevanjih.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Svetovni dan okolja 2012 v znamenju zelenega gospodarstva

 

5. junija 1972 je Generalna skupščina Združenih narodov osnovala svetovni dan okolja, z namenom, da bi širom sveta vzbudila večje zanimanje za okolje, pritegnila politično pozornost in sprožila številne akcije, v katerih ljudje spoznavajo, da so ključni akterji varne in uspešne prihodnosti.

 

Razglasili so ga, da bi zaznamovali začetek Konference o človekovem okolju v Stockholmu. Na isti dan so sprejeli še en sklep, ki je privedel do ustanovitve Programa Združenih narodov za okolje (UNEP). Dan okolja je eno glavnih sredstev ZN za dvigovanje osveščenosti o okolju v svetu ter krepitev političnega zanimanja in delovanja.

 

Letos je svetovni dan okolja posvečen zelenemu gospodarstvu, ki predstavlja alternativni in bolj trajnosten način poslovanja. Izkušnje trenutne finančne in ekonomske krize nakazujejo, da gospodarstvo ne more več poslovati tako, kot je doslej. Program ZN za okolje opredeljuje zeleno gospodarstvo kot možnost za večjo blaginjo ljudi in socialne pravičnosti, hkrati pa kot možnost za zmanjšanje tveganja za okolje. To pomeni, da le zeleno gospodarstvo lahko z rastjo dohodkov in zaposlovanja poganja javne in zasebne naložbe, ki zmanjšujejo emisije ogljika in drugih onesnaževal, povečujejo energetsko učinkovitost in učinkovitost virov ter preprečujejo izgubo biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov.

 

Cilji dneva so dati okoljski problematiki človeški obraz, omogočiti ljudem, da postanejo dejavni člen trajnostnega in uravnoteženega razvoja, širiti razumevanje, da so skupnosti ključne pri spreminjanju odnosa do okoljskem problematike, in se zavzeti za partnerstvo, ki bo zagotovilo, da bodo vsi narodi v prihodnosti uživali več varnosti in blaginje.

 

Ob tej priložnosti se bodo odvijale prireditve po celem svetu, osrednja pa bo potekala v Braziliji.

 

Izpusti ogljikovega dioksida (CO2) manjši

 

V obdobju 2008–2009 so najvišje vrednosti izpustov CO2 v Sloveniji nastale v dejavnosti oskrba z elektriko, plinom in paro, v predelovalnih dejavnostih ter v dejavnosti promet in skladiščenje. V letu 2009 je pri izgorevanju goriv v dejavnosti oskrba z elektriko, plinom in paro nastalo 34,6 % vseh izpustov CO2 skupaj, v predelovalnih dejavnostih 13,2 %, v dejavnosti promet in skladiščenje pa 20,4 % (največ v oddelku dejavnosti kopenski promet, natančneje v cestnem prometu).

 

Vrednosti izpustov CO2 so se v letu 2009 glede na leto 2008 najbolj znižale v predelovalnih dejavnostih, za 22,8 %. V dejavnosti oskrba z elektriko, plinom in paro so se zmanjšale za 4,6 %, v oddelku dejavnosti kopenski promet pa za 11,5 %.

 

Poraba mineralnih gnojil v kmetijstvu

 

Ocenjujemo, da so kmetijski pridelovalci imeli v letu 2010 na razpolago ali da so porabili za gnojenje kmetijskih površin okoli 132.000 ton mineralnih gnojil, to je za okoli 11 % več kot v letu 2009 in le za okoli 2 % manj kot v letu 2008. Gnojila so vsebovala okoli 50.000 ton glavnih rastlinskih hranil ali za 12 % več kot v letu 2009 in le 4 % manj kot v letu 2008.

 

Poraba dušikovega rastlinskega hranila (N) se je v primerjavi z letom 2009 zmanjšala za 3 %, poraba fosforjevega (P2O5) in kalijevega rastlinskega hranila (K2O) pa povečala, in sicer prvega za 29 %, drugega za 44 %.

 

Domnevamo, da je bilo fosforjevega in kalijevega rastlinskega hranila porabljenega v letu 2010 precej večja kot v letu 2009, ker so bile cene NPK-gnojil v letu 2008 in v prvih mesecih leta 2009 zelo visoke in ker je njihova poraba (prodaja) v letu 2009 upadla.

 

Investicije in izdatki za varstvo okolja v Sloveniji naraščajo

 

Za boljše razumevanje in prikaz okoljskih težav imamo nekaj posebnih ekonomskih kazalnikov; med temi so gotovo zelo pomembni podatki o izdatkih za varstvo okolja. Okoljski izdatki kažejo pripravljenost in zmožnost za ohranjanje kakovosti okolja z izogibanjem škodljivim vplivom na okolje ter s preprečevanjem, z odstranjevanjem in z zmanjševanjem teh vplivov.

 

Investicije za varstvo okolja so v Sloveniji v letu 2010 znašale 408 milijonov EUR ali za 22 % več kot v letu 2009. Tekoči izdatki za varstvo okolja so v letu 2010 znašali 422 milijonov EUR ali 5 % več kot v letu 2009. Od 2001 do 2010 so se investicije povečale za več kot 136 %, tekoči izdatki pa za več kot 173 %. Končna analiza rezultatov je pokazala, da je bilo v prvih treh letih več sredstev namenjenih za investicije za varstvo okolja, od leta 2004 pa se povečuje delež tekočih izdatkov za varstvo okolja.

 

Predelovanje odpadkov vse pomembnejše

 

Pomemben dejavnik je predelava odpadkov. V Sloveniji je v obdobju 2005–2010 v povprečju nastalo nekaj manj kot 436 kg komunalnih odpadkov na prebivalca na leto. Količina odpadkov po letu 2008 upada. V EU-27 je v enakem obdobju nastalo povprečno 520 kg odpadkov na prebivalca na leto. Od leta 2009 upada tudi količina komunalnih odpadkov, katerih glavni povzročitelj so gospodinjstva.

 

Predelava odpadkov je namenjena koristni uporabi odpadkov ali njihovih sestavin; zajema predvsem reciklažo odpadkov za predelavo v surovine in ponovno uporabo odpadkov, uporabo odpadkov kot gorivo v kurilni napravi ali industrijski peči in uporabo odpadkov za pridobivanje goriva.

 

V letu 2010 je v Sloveniji nastalo več kot 6,6 milijona ton odpadkov ali za 2,5 % manj kot v letu 2009. 87 % vseh odpadkov je nastalo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, preostalo so bili komunalni odpadki. V letu 2010 je bilo v celoti predelanih skoraj 5,9 milijona ton odpadkov (16 % več odpadkov kot leta 2009), od tega z reciklažo skoraj 64 % odpadkov. Odstranjenih pa je bilo 1,6 milijona ton odpadkov, skoraj 7 % manj odpadkov kot v letu 2009. Izvoženih je bilo za 14 % več odpadkov kot v letu 2009.

 

Gospodinjstva proizvedla manj komunalne odpadne vode

 

Slovenija je bogata z vodnimi viri, vendar moramo to trditev sprejeti zelo previdno. Količina letnih padavin je sicer precej velika, vendar so te čez leto neenakomerno razporejene, tako da se vsako leto v poletnih mesecih srečujemo z večjim ali manjšim pomanjkanjem vode v podtalnici. Zaradi naravnih danosti in novega načina upravljanja voda se območje Slovenije deli na dve vodni območji, na povodje Donave in na povodje Jadranskega morja. V Sloveniji se večina vode, potrebne za javno oskrbo z vodo, načrpa s povodja Donave (v letu 2010 okrog 87 %). V letu 2010 se je zagotovljena količina vode na povodju Donave povečala za skoraj 1 %, na povodju Jadranskega morja pa se je zmanjšala za 0,4 %.

 

V letu 2010 je bilo načrpane za 0,6 % več vode kot v letu 2009; več vode je bilo načrpane iz izvirov podzemnih voda (za 11,5 %) in iz izvirov podzemne vode s površinskim dotokom (za 35,6 %), manj pa iz podzemnih voda (za 7,8 %), iz tekočih voda (za 12,5 %) in iz vseh preostalih vodnih virov (za 3,7 %).

 

Gospodinjstva so v letu 2010 proizvedla za 6,4 % manj komunalne odpadne vode kot v letu 2009. V letu 2010 je bilo v Sloveniji iz javne kanalizacije odvedenih 173,3 milijona m3 odpadnih voda, od tega 0,3 % iz kmetijstva, gozdarstva in ribištva, 8,6 % iz industrijskih dejavnosti, 5,2 % iz drugih dejavnosti, 34,3 % iz gospodinjstev, 51,7 % pa je bilo drugih odpadnih voda (padavinska voda, zaledne vode, udori iz morja ipd.).

 

Sistemi za čiščenje odpadnih voda so v posameznih državah članicah EU zelo različno razviti. V povprečju uporablja čistilne naprave z vsaj sekundarnim čiščenjem nekaj manj kot 70 % prebivalcev EU, seveda pa so razmere po posameznih državah zelo različne. Največ prebivalcev uporablja čistilne naprave z vsaj sekundarnim čiščenjem na Nizozemskem, več kot 99 %. Več kot 90 % prebivalcev uporablja ta način čiščenja še v Nemčiji, Italiji in Avstriji. Sistemi čistilnih naprav so večinoma bolj razviti v zahodni Evropi oz. v starih državah članicah. Najmanj prebivalcev uporablja čistilne naprave z vsaj sekundarnim čiščenjem v Romuniji, le 17 %. V Sloveniji uporablja take naprave okoli 52 % prebivalcev (podatek za leto 2009), in po tem podatku sodi Slovenija med države z majhnim deležem prebivalcev, ki uporabljajo čistilne naprave. Velik delež prebivalcev Slovenije namreč še vedno uporablja greznice.

V Sloveniji potencial za več milijard evrov tujih investicij letno

Povzeto po STA

 

03. 05. 2012

 

V Sloveniji je bilo lani manj kot za 400 milijonov evrov tujih investicij, moralo pa bi jih biti bistveno več, je v pogovoru za Demokracijo povedal prvi mož Združenja Manager Dejan Turk. Raziskave o potencialu za tuje investicije v Sloveniji, ki so jih naredili v združenju, kažejo, da bi jih lahko bilo za več milijard evrov letno.
"Smo država z visokim tveganjem, saj se ob vsaki politični menjavi zamenja petina vodilnega menedžmenta, zakonodaja je nestanovitna, birokracija duši nove projekte, povrh vsega pa smo še zelo, zelo dragi," pravi Turk in dodaja, da so vse to elementi, ki jih lahko spremenimo in na ta način pritegnemo tako tuje kot domače investitorje.
O ukrepih za uravnoteženje javnih financ, ki jih je pripravila vlada, meni, da so nujni in bi morali biti sprejeti in udejanjeni že prej. "Ne samo da so nujni, mislim tudi, da so dobri. Vemo namreč, da je doslej gospodarstvo nosilo vse breme krize in čas je, da se to nekako uravna. To pomeni, da je tudi javni sektor na vrsti za varčevanje," je povedal.
V Združenju Manager so tako ukrepe podprli. Povedali pa so tudi, da je to lahko samo prvi korak in da je to morda le 10 odstotkov tega, kaj je v državi še treba storiti.
Njihovi predlogi, kaj je treba narediti poleg predlaganega, so še npr. debirokratizacija, poenostavitev postopkov za umeščanje objektov v prostor in dvig meje dohodninskih razredov, s katero bi lahko razbremenili srednji sloj in zmanjšali tudi razloge za sivo ekonomijo.
Zavzemajo se tudi za znižanje davčnih obremenitev, predvsem tistih, ki spodbujajo tudi produktivnost, ukrepe za spodbujanje ustanavljanja malih podjetij in samozaposlitve ter to, da država resno razmisli o svojem umiku iz lastništva nekaterih nestrateških gospodarskih družb v Sloveniji.
Dvig davka na dodano vrednost bi se medtem Turku zdel najmanj pameten ukrep, glede uvedbe zdaj predlaganega 4. davčnega razreda, ki postavlja mejo po nekaterih željah pri 60.000 ali 70.000 evrih, pa pravi, da je ta bistveno prenizka in celo nepotrebna.
"Vedeti moramo, da gre za dodatno obdavčitev dela, ob tem da smo že sedaj med najbolj obdavčenimi na svetu in bo gospodarstvo samo še dodatno obremenila," je dejal Turk in dodal, da dodatna obremenitev srednjega sloja, ki dejansko največ lahko prispeva k temu, da pridemo iz krize, ni smiselna.
Ob vsem tem meni, "da je zdaj dejansko čas za Slovenijo, da tako, kot smo leta 1991 stopili skupaj, ko smo imeli za cilj neodvisno državo, tudi zdaj stopimo skupaj. Le da si moramo tokrat zadati za cilj uspešno gospodarsko državo".
Poleg tega je v zvezi z Združenjem Manager še navedel, da so v zadnjih dveh letih izpeljali postopke v okviru častnega razsodišča in pet menedžerjev bodisi izključili bodisi so sami izstopili iz združenja. "To pomeni, da smo šli skozi nekakšno samoočiščenje, kjer smo jasno povedali, kaj je prav in kaj narobe," je dejal.
Postopke so vodili proti šestim menedžerjem. Njihovi člani tako niso več: Hilda Tovšak, Ivan Zidar, Igor Bavčar, Boško Šrot in Boštjan Peterman. V postopku proti Binetu Kordežu pa stvari pozorno spremljajo. Izrekli so mu javni opomin in čakajo, da v pravdnem postopku pridejo na dan kakšne nove informacije.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

 

Zapuščina Roka Žarnića


20.2.12 Andreja Šalamun, Finance


Kaj zdaj že nekdanji okoljski minister Roko Žarnić pušča svojima naslednikoma - Francu Bogoviču, ki se bo ukvarjal z okoljem, in Zvonetu Černaču, ki bo med drugim poskrbel za energetiko in prostor?


• Zaprta odlagališča in nedokončane regijske centre za ravnanje z odpadki. Minister za kmetijstvo in okolje bo moral občutno zmanjšati količino odloženih komunalnih odpadkov (medtem ko jih v EU na odlagališčih konča okoli 40 odstotkov, v Avstriji pa celo manj kot 20 odstotkov, je v Sloveniji ta delež kar 80-odstoten) in pospešiti ločevanje. Če ne bomo dosegali okoljskih ciljev pri ločevanju odpadkov, lahko evropski komisiji plačujemo 12 milijonov evrov na leto.


• Energetsko neučinkovite javne stavbe. Že leta 2007 je imela država na voljo 96 milijonov evrov za energetsko sanacijo stavb, kljub temu pa so prvi razpis objavili šele leta 2010. Obnovo bo treba, tudi zaradi evropske zahteve, da morajo biti vse javne stavbe do leta 2018 skoraj ničenergijske, zelo pospešiti.


• Prevelike izpuste toplogrednih plinov. Novi minister bo moral, če se želi naša država približati postavljenim ciljem o zmanjšanju izpustov, poskrbeti za korenito zmanjšanje industrijskih izpustov in izpustov, ki jih povzroča promet. Pravi zmagovalec bi bil, če bi našel pot, kako ves tovorni promet preusmeriti na železnice.


• Slovenijo brez okoljevarstvenega dovoljenja za gradnjo drugega tira med Koprom in Divačo. Okoljevarstveno dovoljenje, ki ga izda Agencija RS za okolje , je nujno za pridobitev gradbenega dovoljenja za drugi tir. Zaradi zamud pri pripravi dokumentacije naša država ne bo mogla počrpati vsega denarja iz evropske finančne perspektive do leta 2013, ki ga je predvidela za gradnjo drugega tira.


• Razjarjene okoljevarstvenike zaradi gradnje šestega bloka šoštanjske termoelektrarne. Novi minister bo moral dokazati, da bomo kljub tej naložbi do leta 2050 postali nizkoogljična družba, kot to od nas zahteva EU.


• Vse slabšo kakovost pitne vode. Čeprav odgovorni trdijo, da se kakovost vode izboljšuje, je vse več primerov, ki kažejo nasprotno. Pivčani in Postojnčani so morali na primer pred nedavnim več kot mesec dni zaradi mikrobiološke onesnaženosti prekuhavati vodo iz vodovoda. Zlasti so v nevarnosti kraški vodni viri.


• Zapletene postopke umeščanja infrastrukturnih objektov v prostor. Poznavalci opozarjajo, da je treba predvsem skrajšati administrativne postopke in pridobivanje raznih dovoljenj ter predvsem poenostaviti zakonodajo.
Nalog za nova ministra je še ogromno, naštetih je le nekaj najbolj žgočih. Ali se bosta z njimi uspešno spopadla, pa je odvisno tudi od tega, kolikokrat bosta šla skupaj na kavo. Težave, ki jih je nova vlada razdelila med dva resorja, so namreč medsebojno tesno prepletene, zato bosta pogovor ministrov in njuna pripravljenost na sodelovanje pri mnogih odločilna.

 

 

 

Maver: Orbanizacija Slovenije ni mogoča

Intervju MMC-ja s političnim analitikom Alešem Mavrom


3. februar 2012 ob 06:27

Povzeto po MMC RTV SLO

 


V Sloveniji bi bili bistveno verjetnejši nekateri vidiki "putinizacije" ali celo "lukašenkizacije" družbe. Nosilec zadnje bi lahko bil Janković, če bi mu uspelo uveljaviti predstavo o sebi kot popolnem zmagovalcu volitev, je dejal Maver.

 

(Nepričakovani) učinek povolilnega poročanja vodilnih časnikov na odločitev manjših strank za vstop v desnosredinsko koalicijo, odnos sindikatov do Janševe vlade, politična prihodnost Zorana Jankovića in Pozitivne Slovenije. To so ene izmed tem, o katerih smo se pogovarjali s političnim analitikom Alešem Mavrom.

 

4. decembra zvečer, ko so bili znani izidi predčasnih volitev, se je zdelo, da nič ne more preprečiti oblikovanje Jankovićeve vlade, a se je nato zasukalo v popolnoma obratno smer, v smer Janševe vlade. Zakaj se je to po vašem mnenju zgodilo?

 

Menim, da je preobrat, o katerem govorite, tlakovan z lepim številom hudih napak tabora relativnega zmagovalca. Brez njih še tako preudarne poteze strank nove koalicije ne bi mogle pripeljati do uspeha. Skupni imenovalec vseh napak je v jedru napačno razumevanje volilnega izida.

 

Res je, Pozitivna Slovenija in Zoran Janković osebno sta dosegla velik in nepričakovan uspeh. Toda navsezadnje je šlo za relativno skromnih 28,5 odstotka glasov, ki so bili veliki predvsem zaradi bistveno slabšega rezultata SDS, kot ga je pričakovala javnost.

 

V Jankovićevem taboru pa so svojo presenetljivo zmago od vsega začetka pa skoraj čisto do konca dojemali kot prazno menico za absolutno pravico do oblasti. To je odbilo skoraj vse potencialne koalicijske partnerje, ki so se vse bolj zavedali, da v senci mogočne Pozitivne Slovenije njihovo politično preživetje nikakor ne bi bilo zagotovljeno.

 

Omenjeno še posebej velja za DLGV, ki je imela sočasno na voljo strašljiva zgleda SKD-ja in SLS-a iz devetdesetih let, ki sta v "mešani" koaliciji z izrazito dominacijo liberalnih demokratov kot stranki tako rekoč oveneli.

 

Psihološko je po mojem mnenju zelo vplivala tudi cena Jankovićeve zmage, ki je parlamentarnega zastopstva stala tri, zelo oklestila pa četrto stranko. Zato ni presenetljivo, da je odpor proti modelu, v katerem se stranke povsem podrejajo blokovski disciplini in nimajo prave avtonomije, pravzaprav izšel z leve.

 

Najbrž bi bilo vse drugače, če Borut Pahor ne bi vztrajal pri kandidaturi za predsednika državnega zbora in če Zoran Janković te možnosti ne bi trmasto odklanjal. Na koncu se je večina strank tako odločila za koalicijo, v kateri vidijo več možnosti za samostojno delovanje in politično preživetje.

 

Tudi predsednik republike je v tem okviru predolgo vztrajal pri interpretaciji, da pomeni 28 odstotkov sto odstotkov, in s tem posredno pomagal k oblikovanju in ustoličenju večinsko desnosredinske koalicije.

 

Predstavljam si, da bi bil poskus s "tretjim človekom", tudi če bi bil to Marko Voljč, v prvem krogu uspešen. V drugem krogu je bila takšna ponudba glede na spremenjene razmere po Jankovićevem neuspehu že bistveno premalo velikodušna. Seveda bi bilo pa zdaj pogubno, če bi Janez Janša svoj uspeh razumel enako absolutno, kot je svojega Janković. Ampak doslej teh znamenj ni videti.

 

Ko se je pred volitvami zdelo, da je Janševa zmaga neizogibna, so na levici, denimo Liberalna akademija, svarili pred "orbanizacijo" in "madžarskim scenarijem". So ta svarila upravičena?

 

Res je, da je med osebno in politično zgodbo Viktorja Orbana in Janeza Janše nekaj vzporednic. Na oba je bržkone precej vplival neki tako rekoč tragični nesporazum, ki spremlja dojemanje njunega lika in dela v domači in tudi mednarodni javnosti.

 

Čeprav sta na sceno prišla kot mlada, sveža junaka demokratizacijskih gibanj konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let, sta morala in morata doživljati, da so za nekakšne svetilnike demokracije razglašali ljudi, katerih odnos do preddemokratične in totalitarne preteklosti je bil precej nejasen.

 

Onadva pa se po drugi strani otepata s stalnimi očitki o avtoritarnosti, ki se velikokrat ne ustavijo niti pred nalepko "fašist", ki pomeni seveda popolno diskvalifikacijo. Menim, da je to treba upoštevati pri presojanju nekaterih res čudnih Orbanovih potez.

 

Vendar ne glede na doslej povedano, za "orbanizacijo" Slovenije ni možnosti. To so dokončno pokazale decembrske volitve. Ena stvar je seveda, da ima Orbanova stranka skupaj s krščanskimi demokrati dve tretjini sedežev v parlamentu, Janševi demokrati pa zgolj dobro četrtino.

 

Odločilneje je, da Slovenija v nasprotju z večino drugih srednje- in vzhodnoevropskih držav svojega nacionalnega in zgodovinskega konsenza ne gradi ne predvojni predkomunistični, ampak na povojni socialistični zgodbi. Če kaj, so to volitve nazorno pokazale.

 

Drugače si skoraj ne moremo razložiti, da so stranke v očeh javnosti neuspešne vladne koalicije in njihovi derivati pobrale kar 48 odstotkov glasov. Nekakšna "konservativna revolucija", kot jo zdaj izvaja Orban, torej ni mogoča, ker zanjo ne obstaja minimalno soglasje v družbi. Na Madžarskem pač.

 

Glede na slovenske razmere bi bili bistveno verjetnejši nekateri vidiki "putinizacije" ali celo "lukašenkizacije" družbe. Nosilec slednje, ki bi pomenila še večji vzpon povojne politične mitologije in nekakšnega čudnega nacionalizma, očiščenega vseh narodnih svetinj, starejših od sedemdesetih let, za kar je Belorusija krasen zgled, seveda ne bi mogel biti Janša. Bi pa lahko bil Janković, če bi mu uspelo uveljaviti predstavo o sebi kot popolnem zmagovalcu volitev.

 

Predsednik države Danilo Türk meni, da Janša nima polne legitimnosti za sestavo vlade? Kakšno je vaše mnenje?

 

No, predsednik republike je s to nekoliko zaostreno izjavo predvsem opravičil svojo odločitev, da drugouvrščenemu na volitvah po neuspehu prvouvrščenega ne podeli mandata za sestavo vlade. Se pa z njim deloma kljub vsemu strinjam. Dejstvo je, da je velik del javnosti Janšo po 4. decembru dojemal kot velikega poraženca in osmoljenca volitev.

 

Zaradi tega je njegov položaj nedvomno šibkejši, kot je bil, denimo, po volitvah leta 2004 ali celo po tesnem porazu leta 2008. Napake konkurence in velika mera potrpežljivosti po 21. decembru so iz njega sicer naredile "lucky loserja", a senca volilnega neuspeha bo nad njim vsaj nekaj časa ostala.

 

Da ne bo nujno trajna, dokazuje zgled avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla, ki je zgodovinski poraz svoje stranke pretopil v kanclerski položaj in v prepričljivo zmago na prihodnjih parlamentarnih volitvah. So pa seveda tudi nasprotni zgledi.

 

Kakšna je vaša ocena koalicijske pogodbe Janševe vlade? Kaj menite o ciljih te vlade?

 

Koalicijske pogodbe sicer v vseh podrobnostih ne poznam, toda jasno je, da so jo v veliki meri narekovale trenutne krizne razmere. Zato bo javnost verjetno posebej pozorna na to, kako dosledna bo vlada pri sicer vse navzočem varčevanju tudi sama pri sebi. Menim, da bo to eden ključnih vatlov, po katerih bo Janševa ekipa merjena.

 

Kakšen bo odnos sindikatov do Janševe vlade? Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) Branimir Štrukelj je nekaj dni po začetku koalicijskih pogajanj za oblikovanje desnosredinske vlade govoril o politični prevari, ki kliče na ulice. Je to napoved konflikta ali se lahko stvari umirijo?

 

Med Janševo koalicijo in sindikati pretirane ljubezni ne bo in je najbrž ne bo mogoče vzpostaviti. Po eni strani na to vplivajo objektivne krizne razmere, ki narekujejo in bodo še narekovale zategovanje pasu, čemur bodo sindikati seveda nasprotovali, kjer bo le mogoče. Po drugi strani bodo čutili, da imajo zaradi zadržanega odnosa dela javnosti do "poraženca" Janše bolj proste roke, kot bi jih imeli brez te okoliščine.

 

V tem okviru je bržkone treba razumeti tudi že sedanje napenjanje mišic, ki se mi kljub vsemu zdi nekoliko zgodnje. Tretji pomembni dejavnik je, da je večina sindikatov drugačne politične barve od večine nove koalicije, kar jim bo spet narekovalo manj obziren odnos do vladajočih.

 

Seveda to ni zadeva, s katero bi se srečevali le v Sloveniji. Tudi že omenjeni Schüssel je praktično ves mandat bil hude bitke s politično večinsko drugače obarvanimi sindikati. Vse omenjeno kajpak napoveduje kar nekaj povišanih tonov.

 

Levo usmerjeni mediji oz. levo usmerjeni novinarji niso ravno navdušeni nad Janševim vnovičnim prevzemom oblasti. Pa sploh še imajo takšno moč, da Janši zagrenijo vladanje - tako kot v mandatu 2004-2008, med drugim tudi s peticijo 571 novinarjev, ali se je večina ljudi počasi naveličali njihovih interpretacij realnosti?

 

Glede dejanskega vpliva medijev sem že dalj časa dokaj skeptičen. Menim, da je v marsikaterem oziru precenjen in da so politiki včasih posledično vlagali pretirane napore v prizadevanja, kako si nad njimi zagotoviti nadzor.

 

Seveda omenjeno ne pomeni, da mediji Janši ne morejo zagreniti vladanja - že prej sem ob primerjavi z Orbanom bežno nakazal, da so še kako vplivali in vplivajo ravno na javno podobo sedanjega mandatarja. Toda njihova enostranskost ima sočasno lahko svojo drugo plat.

 

Medtem ko so se v predvolilnem času glavni mediji po mojem še kar uspešno izogibali najhujšemu navijaštvu, so po volitvah skoraj kot v zboru odkupili tisto razlago volilnega izida, ki jo je širil tabor relativnega zmagovalca. Ne ravno častno so se vsaj nekateri vedli tudi med hajko na Gregorja Viranta, ko je slednji predlagal vlado narodne enotnosti. Ampak presenetljivo je oboje imelo ravno nasproten učinek od (bržčas) pričakovanega.

 

Manjše stranke so se ustrašile enoglasnega zbora vodilnih časnikov. V njem so prepoznavale svojo usodo, ki bi jih verjetno doletela, če bi kdaj ubirale svoja pota v vladi Zorana Jankovića, kakor je doletela Marjana Podobnika in njegovo SLS v času koalicije z Janezom Drnovškom.

 

Ker je znano, da je odnos večine vodilnih (predvsem tiskanih) medijev do Janše precej bolj zadržan, so si tudi na tej podlagi manjši partnerji boljše obete izračunali v njegovi koaliciji. Namesto graje bodo zdaj vsaj kdaj deležni pohvale, če bodo zastopali lastna stališča. Tudi na podlagi navedenega zgleda bi Janša bržkone naredil veliko napako, če bi domet medijev in vrednost njihove uslužnosti ocenil previsoko, kot se je to v nekaj primerih zgodilo v času njegove prve vlade.

 

Kakšna bo prihodnost Zorana Jankovića?

 

To je težko reči. Ampak treba se je zavedati, da niti presenetljivo oblikovanje vlade ne ukinja volilnega izida 4. decembra. Na njegovi podlagi uživa Janković še vedno velike simpatije precejšnjega dela volilnega telesa, saj po vsem videzu dobro predstavlja na povojno politično mitologijo vezani tok v slovenski družbi, ki se je po decembrskih volitvah izkazal celo za močnejšega, kot smo nekateri mislili.

 

Tako je po Milanu Kučanu in deloma Drnovšku na neki način najmočnejša individualna figura na levi polovici političnega prizorišča, kar je velik kapital. V očeh njegovih privržencev mu po mojem mnenju ne morejo škodovati niti povolilni dogodki, ko se je izkazal za zelo nespretnega politika, saj se bodo bržkone zadovoljili z razlago, da so prekaljeni strankokrati s podmiznimi kupčijami prelisičili "novega človeka" Jankovića.

 

Njegova mantra, po kateri je najpomembnejša učinkovitost, uporabljena sredstva pa so manj pomembna, bo za isti krog ljudi sočasno dobro varovalo, če bi prišlo do kratkih stikov z zakonom. Iz novejše evropske politične zgodovine je znanih kar nekaj podobnih populističnih voditeljev, ki so svojo volilno bazo ne glede na vse ohranjali precej dolgo.

 

Na misel mi prihaja Slovak Vladimir Mečiar, ki je s svojo stranko osvojil relativno večino na vseh volitvah od leta 1992 do 2002, njegov zaton pa so prinesle šele zadnje parlamentarne volitve leta 2010. Zelo trdno jedrno podporo je kljub vsem eskapadam vedno ohranjal tudi Silvio Berlusconi.

 

Nadalje velja omeniti Estonca Edgarja Savissarja, ki Jankoviću ni podoben le po tem, da ima svoje glavno oporišče v prestolnici Talin, marveč tudi po spogledovanju s sovjetsko ikonografijo, s čimer si je predvsem med veliko rusko manjšino v Estoniji zagotovil kultni status. Tako kljub številnim aferam in brezobzirnosti ohranja velik del volilne pogače že petnajst let. Navsezadnje pomislim ob Jankoviću še na hrvaška politika Milana Bandića, zagrebškega župana, in sedanjega ministra Radimirja Čačića.

 

Iz vsega tega bi se dalo sklepati, da Janković ne glede na mandatarski neuspeh še ni rekel zadnje besede. Osebno tudi menim, da je vseeno, ali se bo morebitnega drugega poskusa lotil z županskega položaja ali z mesta vodje opozicije v parlamentu.

 

Ima Pozitivna Slovenija perspektivo oz. ali bo levica še stavila nanjo ali se bo prostor na levici zopet preurejal, tako kot leta 1989/1990-1992 (oblikovanje strank iz t. i. družbenopolitičnih organizacij, vzpon LDS-a na položaj osrednje stranke na levici), 2006-2007 (razkol v LDS-u, krepitev SD-ja, ustanovitev Zaresa) in jeseni 2011 (vzpon Pozitivne Slovenije, oslabitev SD-ja, zaton Zaresa in LDS-a)?

 

Dokler bo Pozitivno Slovenijo vodil Zoran Janković, bo delila njegovo usodo. Na podlagi zgoraj povedanega sodim, da bo tako vsaj za zdaj obdržala razmeroma široko in zvesto volilno bazo in ji med najzvestejšimi volivci levice ne bo resno konkurirala nobena od obstoječih strank. Tudi Borut Pahor ima lep odstotek zvestih volivcev, vendar levo jedro nagovarja precej manj.

 

Ostaja sicer vprašanje pokroviteljev nastanka Pozitivne Slovenije, za katere se je prav ob lanskih volitvah izkazalo, da jim del leve baze tako rekoč brezpogojno sledi. Gotovo se jim bo po tem, ko Jankoviću ni uspelo unovčiti relativne zmage, zdaj zastavilo vprašanje, ali je še vredno staviti nanj in na njegovo stranko.

Aleš Žužek

Politični analitik Davor Gjenero komentiral razmere v slovenski politiki'

 

'Balkan ne sme obžalovati Jankovićeve neizvolitve''

 

Povzeto v skrajšani obliki po MMC RTV SLO, 16. januar 2012''

Jankovića je naivno obravnavati kot političnega novinca''

 

 

Na začetku prispevka, objavljenega v Al Jazeeri, je Gjenero ugotovil, da Jankovića ''naivno obravnavajo kot političnega novinca''. ''Jankovića in njegovo stranko sta potrebovala Kučan in njegovih krog old boysov, nekdaj močnih socialističnih direktorjev, ki so v času tranzicije v Sloveniji postali kapitalisti, in sicer v trenutku, ko je Kučan po eni strani začel izgubljati nadzor nad svojo nekdanjo stranko Socialnih demokratov, ki se je spremenila iz tranzicijske postkomunistične v klasično evropsko socialdemokratično stranko, in ko je kombinacija krize in vpliva svobodnega trga prisilila na kolena nekdaj uspešne predstavnike politike v poslovnem svetu,'' je zapisal.V nadaljevanju je dodal, da se je ''Janković populistično predstavil kot nasprotnik 'osnovnemu zlu' v današnji Sloveniji – svobodnemu trgu in liberalnemu kapitalizmu, v pogojih, ki jih postavlja kriza, pa je ponudil vrnitev na stari model svojevrstne ekonomije dogovarjanja, ki jo je urednik ljubljanskega poslovnega dnevnika Finance Peter Frankl imenoval ''pajdaški kapitalizem'', in zaprta tržišča, ki mu lahko 'politično dirigiraš'.''

 

Morebitna Jankovićeva vlada bi za balkansko regijo prinesla ''spopad s konceptom evroatlantizma'' Politika, ki jo promovira vodja Pozitivne Slovenije, je po njegovem mnenju ''tipično konservativni ekonomski in politični projekt, katerega pravi značaj, ki ga za zdaj še prikrivata kvazilevičarska tradicija in naslanjanje na staro dihotomijo v slovenski družbi – delitev na 'partizane' in 'domobrance', je nastal že v drugi svetovni vojni''.Še posebej kritičen pa je bil hrvaški politični analitik, ko je govori o vprašanju BiH-a. Morebitna vlada z Zoranom Jankovićem na čelu bi tako Sloveniji kot celotni regiji prinesla ''spopad s konceptom evroatlantizma''.''Jasno je, da bi imel ključni vpliv pri oblikovanju političnega koncepta slovenske vlade, ki bi jo vodil Janković, Kučan. Kučan je bil leta 2010 imenovan za posebnega odposlanca takratne Pahorjeve vlade za Bosno in Hercegovino, njegov ključni prispevek pa je zapisan v tajnem poročilu, ki pravi, da naj se, če trije bosansko-hercegovski narodi ne morejo vzpostaviti dogovora o skupnem življenju, poiščejo alternative. Kakšna bi bila ta alternativa, je Kučan cinično dejal na dan državnosti BiH-a, 25. novembra lani, ko je izjavil, da je Federacija BiH disfunkcionalna, da pa se edini funkcionalni del BiH-a imenuje ''Republika Srbija''.''''Globoka lobistična vez'' med Dodikom in Jankovićem V prispevku se avtor razpiše tudi o tem, da naj bi ''obstajala globoka lobistična vez'' med Jankovićem in predsednikom Republike srbske Miloradom Dodikom. Ta naj bi Srbske prebivalcem v BiH-u, ki delajo v Sloveniji, ''angažiral, da imajo v Slovenijo pravico glasovati, zato naj gredo na volitve in volijo za Jankovića.''Avtor prispevka je zgrožen nad odzivom nekaterih slovenskih politikov, ko naj bi se v notranjepolitične zadeve vmešaval ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli. ''Ameriški veleposlanik v Ljubljani, ki je zaskrbljen zaradi politične blokade v Sloveniji, ki že ima gospodarske posledice v državi, je želel – ne da bi se vmešal v odnose – pomagati pri dogovorih med vodji parlamentarnih strank, posledica pa je bila izpad tistih, ki so jih v Sloveniji cinično imenovali ''strici iz ozadja'', ''antiimperialistična'' retorika iz preteklega obdobja. Poleg Kučana, Jankovića in predsednika Zveze borcev Stanovnika se je antiamerikanizmu pridružil še predsednik republike Türk, vse to pa se je dogajalo pred samim glasovanjem o Jankoviću kot predsedniku vlade … Če bi Janković postal mandatar pod takšnimi pogoji, bi bila izolacija evroatlantskega zavezništva nujna popotnica prihodnje vlade.''Davor Gjenero prispevek sklene z mislijo, da Slovenija nima velikega vpliva v EU-ju, čeprav se mora za ''status najuspešnejše demokratične države'' zahvaliti Janezu Drnovšku, pod čigar vladavino je Slovenija med drugim sprejela evro. Pohvalo je namenil tudi Janezu Janši, pod katerim je Slovenija ''uspešno predsedovala EU-ju''.

 

_ _ _ _ __ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

 

Janković se je izkazal kot politični diletant

 

22.12. 2011

 

Gregor Virant je novi predsednik državnega zbora, zanj je glasovalo 52 poslank in poslancev. Podpredsednika državnega zbora sta postala Ljudmila Novak in Jakob Presečnik. Na ustanovni seji novega sklica parlamenta sta v prvih dveh krogih volitev novega predsednika državnega zbora kandidirala predsednik SD-ja Borut Pahor in kandidatka Pozitivne Slovenije Maša Kociper. Pahor je obakrat dobil 31 glasov, Kociprova pa 28 (zanjo so glasovali le poslanci Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića). Po nastali pat poziciji so sledila pogajanja, po katerih je Pahor odstopil od kandidature, SD pa je podporo obljubil Kociprovi. Medtem pa se je na hodnikih parlamenta oblikovala "koalicija za konstituiranje državnega zbora" - SDS, DeSUS, Lista Gregorja Viranta, SLS in Nsi, ki so za svojega kandidata predlagale Viranta, ki je nato z 52 glasovi podpore (zanj sta glasovala še predstavnika manjšin) postal deveti predsednik DZ-ja v samostojni Sloveniji. Zapletlo se je nato tudi pri izvolitvi treh podpredsednikov parlamenta, saj še ni znano, kdo bo tvoril pozicijo in kdo opozicijo. Na koncu sta bila izvoljena le dva podpredsednika: Ljudmila Novak, predsednica NSi-ja in Jakob Presečnik (SLS). Kandidirala je tudi Majda Potrata (SD), a dobila premalo glasov.

 

Izkazalo se je, da ima Zoran Janković kot morebitni mandatar zagotovljenih le svojih 28 glasov in morda še "milostnih" 10 od Socialnih demokratov. Znotraj parlamenta se je nakazala neka nova možna koalicija, ki je, vsaj zaenkrat, prevzela državni zbor in dobesedno povozila Pozitivno Slovenijo. Vse to se je včeraj dogajalo in zgodilo v slovenskem parlamentu.
Ker Borut Pahor ni postal predsednik državnega zbora, so se realno tudi Jankoviću precej zmanjšale možnosti, da bi skoraj zanesljivo postal mandatar. Zdaj že bivši ljubljanski župan Zoran Janković se je dokazal kot politični diletant. Minule dni je Janković prišel k Pahorju celo v klinični center. Glede na dogajanje pozneje in v parlamentu, mu je očitno dopovedoval, da ne more biti v "njegovi" vladi, niti predsednik državnega zbora. To sicer ni problem, je pa problem v pravilih lepega obnašanja in etiki. Če že prideš v bolnišnico, prinesi želje po boljšem zdravju, sicer pa ne hodi.

 

Po glasovanju so o "prevari volivcev" veliko razlagali prebežniki iz drugih strank, ki so tik pred volitvami prestopili v Jankovićevo priložnostno naročje. Konkretno Melita Župevc, Janja Klasinc in Matjaž Zanoškar, pa tudi Roman Jakič, ki je doslej zamenjal kar tri politične stranke. Lahko bi rekli, da gre za »prekucniške« politike z dokaj nizkimi moralnimi in etičnimi standardi.

 

Petra Simonič,

 

za Zelene Slovenije iz parlamenta

 

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Janković nima rešitev.

 

25.12.2012

 

Janković je relativni zmagovalec volitev, ni pa rečeno da bo postal predsednik vlade. V tem primeru bo moral izpolniti tudi številne neuresničljive obljube. Volivci pa od njega pričakujejo, da bo ustavil recesijo, zmanjšal zadolženost države, zagnal gospodarstvo, ustvaril delovna mesta in poskrbel za (socialno) pravičnost. Tisti, ki so ga volili, večinoma niso niti pomislili na to, da nič od tega ni mogoče, če Slovenja ne bo ostala v evropski skupini.  Če ne bo vendar le na tistem nemško-francoskem vlaku, ki navsezadnje ni nič drugega kot maastrichtska merila. Še za Jankovića samega ni jasno, ali se tega zaveda. Sploh pa ne, kakšno je njegovo mnenje o nemško-francoskem predlogu. In kaj o tem vedo čez noč v poslance promovirani »strokovnjaki na svojih področjih« z njegove liste in iz njegove ekipe.

 

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _


ZELENI SLOVENIJE PREDLAGAMO USTANOVITEV MEDIJSKEGA OMBUDSMANA


Potrebno je pridobiti tudi mnenje Ustavnega sodišča
Zeleni Slovenije bomo jutri na Varuhinjo človekovih pravic, Ustavno sodišče, DZ in predsednika republike Danila Türka naslovili pobudo za ustanovitev medijskega ombudsmana. Kot razlog navajamo razlikovanje med parlamentarnimi in neparlamentarnimi strankami v medijih in anketah v času volilne kampanje. To je dvolično in nedostojno za demokratične standarde EU, ki temeljijo tudi na prostem pretoku idej. Ljudje so s takšno medijsko obravnavo prijavljenih strank in list zavedeni, saj svoje politične barve ne vidijo med udeleženci volitev ali med izvoljivimi (Quid non in media, non). Posledično pa se na ta način znižuje tudi volilno udeležbo.

 

 

Potrebujemo rešitve, ki bodo učinkovale še v času pred volitvami, preden nastanejo nepopravljive posledice. Zraven sprememb zakonodaje na medijskem področju, ki se kljub obljubam niso zgodile, Zeleni Slovenije vidimo rešitev tudi v medijskem ombudsmanu, ki bo imel ustrezne pristojnosti za ukrepanje, preden nastanejo nepopravljive posledice.. Pobudo, ki smo jo sicer že izrekli pred prejšnjimi državnozborskimi volitvami, želimo sedaj realizirati ob pomoči varuhinje človekovih pravic in mnenja Ustavnega sodišča. Sedanje pozicijske (Zares, LDS) stranke v parlamentu so obljubile, da bodo podprle ustrezno spremembo medijske zakonodaje, pa do izteka mandata niso naredile nič. Toliko o kredibilnosti njihovih obljub. Pred prejšnjimi državnozborskimi volitvami se je šest strank v času volilne kampanje pritožilo in poslalo apel tudi predsedniku države, do izteka volilne kampanje pa ni bilo nobenega odgovora in nobene rešitve. Kljub zahtevi teh šestih strank, nihče od odgovornih v medijskih hišah, ki prejemajo denar iz državnega proračuna (celo za pluralizacijo medijev), do danes ni podal poročila o statistiki pojavljanja političnih strank v medijih v času volitev.

 

 

Več naših volivk in volivcev nas je v teh dneh klicalo, da so jih anketarji vpraševali, katero stranko bi volili, pa med navedenimi niso mogli izbrati nas. Pri tem so anketiranci zahtevali od anketarjev, da zavedejo Zelene Slovenije ali pa da podajo avtorjem anket zahtevo za popravek. Kot vemo, se to do danes še ni primerilo. Kakšen je torej namen teh anket? Zakaj se na vseh volitvah napovedi anketarjev in medijskih hiš ter končni rezultati bistveno razlikujejo?


Gotovo ni prav, da v anketah zmeraj vprašujete, ali so ljudje za posamezno stranko in "ostale". Takšen način anketiranja volivcem in volivkam onemogoča, da bi izvedeli, kdo sploh kandidira. Anketarji naštejejo le parlamentarne stranke oz. njihove kandidate, novih pa poimensko ne omenjajo, ampak jih štejejo med ostale. To po našem prepričanu tudi ni zakonito, saj gre za nove volitve, pred katerimi še nihče ni izvoljen in so torej vse prijavljene liste ali stranke potencialno nove parlamentarne stranke. In potem se mediji in novinarji sprašujete, zakaj ni novih obrazov. To je dvolično in nedostojno za demokratične standarde EU, ki temeljijo tudi na prostem pretoku idej.

 

Niti ena letošnja anketa za državnozborske volitve ni zajela Zelenih Slovenije. S tem nas dejansko postavljate v neenakopraven položaj v primerjavi z ostalimi političnimi strankami, ki so tudi napovedale svoj udeležbo na teh volitvah. Ljudje so s takšno obravnavo zavedeni, saj svoje politične barve ne vidijo med udeleženci volitev ali med izvoljivimi. Posledično pa na ta način znižujete tudi volilno udeležbo. Ali je to vaš cilj?

 

 

Predsednik Zelenih Slovenije
Vlado Čuš, prof. svetnik

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

PREDSEDNIK ZELENIH SLOVENIJE VLADO ČUŠ PRIŠEL PODPRET VOLILNI PROGRAM ZELENIH KOPRA

 

Današnji sestanek Izvršnega odbora Zelenih Kopra je obiskal tudi predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš. Pohvalil je program Zelenih Kopra in skozi podporo napovedal boljše čase v Kopru tudi z izvolitvijo njihovega kandidata za novega svetnika v mestnem svetu MO Koper. Iztok Babič, nosilec liste Zelenih Slovenije na lokalnih volitvah v Kopru, sicer profesor po poklicu, stavi na kakovost volilnega programa Zelenih Slovenije in ne na količino, ko gre za predvolilno kampanjo in zunanje učinke. Zato tudi niso veliko investirali v kampanjo, za razliko od ostali tekmecev na volitvah.
Zeleni Slovenije v Kopru svoj program za mandatno obdobje do 2014 leta temeljijo na 10 ključnih področjih in sicer:

 

ZA socialno varnost in solidarnost ter večjo kakovost življenja v Kopru

 

ZA hitrejšo izgradnjo drugega tira Divača - Koper

ZA odpiranje novih delovnih mest z večjo dodano vrednostjo

 

ZA varno in zdravo hrano

ZA ekološko sanacijo luke Koper in njeno umestitev med najbolj zelena pristanišča v Evropi

 

ZA odgovornejše delo institucij in posameznikov ter s tem povezanega večjega zaupanja, sodelovanja in sproščenih odnosov v Kopru

ZA pravice do narodne, verske in kulturne raznolikosti

 

ZA večjo povezanost podeželja in mesta ter spodbujanje ekološkega kmetijstva

ZA večjo vlogo Kopra pri iskanju energetskih rešitev v izkoriščanju sonca, vetra, biomase, vodnih in drugih obnovljivih virov, v sožitju z naravo

 

ZA pripravo in izvedbo projetkov za izboljšanje kvalitete zraka in vodnih virov

Darko Čebokli pa je na zboru zelenih Kopra še izpostavil, da bodo Koprčani in Koprčanke z izvolitvijo svetnika Zelenih Slovenije v mestni svet omogočili potrebne spremembe za večjo spoštovanje demokracije, hitrejši gospodarski razvoj in s tem povezana nova delovna mesta za mlade. Z zavzemanjem za enakomernejši razvoj pa želijo o tem spodbuditi razpravo v novi sestavi mestnega sveta, ki bo zaradi preložitve volitev leto dni krajši. Ne sme se zgoditi, da imajo eni vse, drugi pa le drobiž.

Letos svojega županskega kandidata nimajo, v prvem krogu volitev ne podpirajo izrecno nobenega kandidata. Po njihovi predstavitvi in morebitnem drugem krogu, pa se bodo opredelili. S sloganom »Pravičnost in sonaravni razvoj«, zapisanem tudi na svojih plakatih, želijo spodbuditi ljudi k večji aktivnosti in boljšem sodelovanju občanov pri odločanju o razvoju mestne občine, ki naj se odvija brez privilegijev za posameznike, posamezne skupine ali predele občine in z večjim posluhom za naravo in trajnostni razvoj. Posebej se bodo zavzemali tudi za reševanje težav mladih in upokojencev. Svoj program bodo Koprčanom in Koprčankam predstavljali tudi ta četrtek in petek čez dan na promenadi pred hotelom Triglav v Kopru.

Zeleni Slovenije v Kopru pozivajo vse volivke in volivce, da se 10. julija udeležijo volitev in podprejo kakovostne spremembe, ki jih prinaša program Zelenih Slovenije.

 

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

 

 


USTVARITI DOMOVINO, V KATERI SE BO LAHKO VSAKDO VESELIL SVOJE PRIHODNOSTI

 


OSAMOSVOJITEV IN LASTNA DRŽAVA NAJVEČJI ZGODOVINSKI DOSEŽEK

 


Uspelo nam je preseči nevzdržne razmere v nekdanji Jugoslaviji za uresničitev večstoletnega sna slovenskega naroda. Uspelo nam je stopiti skupaj takrat, ko nam je bilo najtežje. Res pa je, da same priprave na osamosvojitev niso bile tako enotne, kot se zdi danes, zato se različno interpretirajo dogodki in iščejo zasluge. Danes si prisvajajo zasluge za to, kar se je zgodilo pred 20 leti tudi taki, ki niso bili največji akterji ali pa pobudniki vseh teh sprememb. Za Zelene Slovenije in naše članstvo se ve, da smo z vstopom v DEMOS jasno podprli demokratizacijo in samostojnost Slovenije. V Demosu takrat, po plebiscitu 23. decembra 1990, ni bilo nobenega dvoma več, da gre za neodvisno Slovenijo. Med plebiscitom, ko je postalo jasno, da gre še samo za Slovenijo brez Jugoslavije in 25. junijem 1991, je bilo veliko skrbi in veliko negotovosti. Opravili smo največjo preizkušnjo v svoji večstoletni zgodovini. Ob tem velja poseben poklon vsem državljanom in državljankam, ki so s plebiscitarno odločitvijo dali Demosovi politiki zeleno luč, da spelje postopke osamosvojitve do konca. Slovenija do danes ni izkoristila vseh svojih možnosti, kljub temu pa je dosegla uspehe, o katerih pred desetletji niti sanjati nismo upali. Naša mlada država je danes v sožitju z mednarodnim okoljem v katerem živimo. Navznoter pa nas čaka še velik napor, da presežemo razlike, ki nas delijo in onemogočajo prehod v polno demokracijo s posluhom za zeleno, pravno in socialno državo. Ob tem velja izpostaviti še besede sedanjega predsednika Zelenih Slovenije Vlada Čuša, ki je v eni od majskih referendumskih izjav povedal: «Sedanja slovenska vlada bo hočeš nočeš počasi »zrela« za odstop, saj ponuja v sprejem izključno zakone, kjer se omejuje in siromaši samo »malega človeka«. Ta pa zagotovo NI ničesar kriv za sedanjo finančno in gospodarsko krizo. Še najmanj slabega gospodarjenja z državo in državnim premoženjem, za kar davkoplačevalci zelo dobro plačujemo izvoljene in odgovorne funkcionarje. Državljani in državljanke Slovenije gotovo ne bodo podprli nobenega resnega »stiskanja pasu«, dokler država skozi zakonsko in davčno regulativo ne pobere najprej tistim, ki so skozi tajkunizacijo Slovenije okradli nekoč družbeno premoženje. Sedanji predsednik vlade pravi, da nam ne more dati ničesar, kar bi nam bilo všeč. Zeleni Slovenije verjamemo, da naš narod dobro ve, kaj se dogaja v državi in svetu ter kaj bi bilo potrebno storiti. Za dobre rešitve, ki bi prinesle boljšo prihodnost za vse, bi potrpeli. Za te pa potrebujemo jasne cilje, dobro premišljene ukrepe in pravno državo. To bi ljudje zanesljivo prepoznali za dobro in jih tudi sprejeli, pa če bi bili všečni ali ne«.
Ob tej priliki prilagamo kratek intervju s predsednikom Zelenih Slovenije ob 21-tem rojstnem dnevu stranke in 20-letnici samostojne Slovenije. Nekateri politiki nas prepričujejo, da se ozirajmo zgolj v prihodnost? Naš narod je bil leta 1990 enoten v odločitvi za samostojno državo. Tisto, kar je zahtevalo dodaten čas in je še bilo treba doseči, je bila potrebna politična enotnost. Verjamem pa, da vedno bolj prihaja čas, ko bodo naši potomci enotni tudi pri tistem, pri čemer smo danes še razdeljeni. Za začetek bomo morali doseči minimalni konsenz o naši polpretekli zgodovini. Vas je kot aktualnega predsednika ene od največjih slovenskih političnih strank v času osamosvajanja organizator proslave uradno povabil na letošnjo proslavo ob 20-letnici samostojnosti? Do Zelenih Slovenije ni prišlo nobeno vabilo. Tako je bilo tudi ob vseh obletnicah demokratizacije s strani sedanje vladajoče garniture v minulih treh letih. V celoti ignorirajo Zelene Slovenije, kot da ne obstajamo in kot da nas slovenska novejša zgodovina ne pozna. Ne oporekamo izboru povabljenih, ugovarjamo pa izločitvi relevantnega soustvarjalca slovenskih osamosvojitvenih in demokratičnih procesov, kar Zeleni Slovenije gotovo smo. Zato nas obhaja slab občutek, da se morda res dogaja poskus zavestnega brisanja spomina, prilaščanja in privatizacije zaslug.
Kakšna bi morala biti slovenska prihodnost? 25. junija 1991 je slovenska skupščina sprejela Temeljno ustavno listino, ustavni zakon in Deklaracijo o neodvisnosti. Ko smo šli pol leta pred tem na plebiscit, smo imeli v mislih Slovenijo kot demokratično, pluralistično, na vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic utemeljeno državo. Z današnjim stanjem gotovo ne moremo biti zadovoljni. Ljudje to izražajo tudi skozi nezaupanje v številne državotvorne institucije države. Slovenski narod si želi tistega, kar ga je v času plebiscita spravilo v veliki večini na volišča in so glasovali ZA. Ustvariti domovino, da se bo lahko vsakdo veselil svoje prihodnosti. To mora biti pravšnji izziv za vsako dobronamerno politiko. Obenem je dolžnost odgovorne politike tudi, da vsakemu izmed nas zagotovimo pravno varnost in temeljno družbeno pravičnost, s pomočjo katere bodo lahko najbolj napredovali tisti, ki so pošteni, delavni in požrtvovalni ter tisti, ki svojo nadarjenost usmerjajo v skupni napredek.


_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

PRED 20 LETI SMO SE POSTAVILI NA POLITIČNI ZEMLJEVID SVETA

 

 

OSAMOSVOJITEV IN LASTNA DRŽAVA NAJVEČJI ZGODOVINSKI DOSEŽEK

 

 

Uspelo nam je preseči nevzdržne razmere v nekdanji Jugoslaviji za uresničitev večstoletnega sna slovenskega naroda. Slovenija danes diha svobodno in z dostojanstvom naroda z lastno državo.Uspelo nam je stopiti skupaj takrat, ko nam je bilo najtežje. Slovenija do danes ni izkoristila vseh svojih možnosti, kljub temu pa je dosegla uspehe, o katerih pred desetletji niti sanjati nismo upali. Res pa je, da same priprave na osamosvojitev niso bile tako enotne, kot se zdi danes, zato se različno interpretirajo dogodki in iščejo zasluge. Danes si prisvajajo zasluge za to, kar se je zgodilo pred 20 leti tudi taki, ki niso bili največji akterji ali pa pobudniki vseh teh sprememb. Za Zelene Slovenije in naše članstvo se ve, da smo z vstopom v DEMOS jasno podprli demokratizacijo in samostojnost Slovenije. V Demosu takrat, po plebiscitu 23. decembra 1990, ni bilo nobenega dvoma več, da gre za neodvisno Slovenijo. Med plebiscitom, ko je postalo jasno, da gre še samo za Slovenijo brez Jugoslavije in 25. junijem 1991, je bilo veliko skrbi in veliko negotovosti, opravili smo največjo preizkušnjo v večstoletni slovenski zgodovini. Ob tem velja poklon vsem državljanom in državljankam, ki so s plebiscitarno odločitvijo dali politiki zeleno luč, da spelje postopke osamosvojitve do konca. Naša mlada država je danes v sožitju z mednarodnim okoljem v katerem živimo. Navznoter pa nas čaka še velik napor, da presežemo razlike, ki nas delijo in onemogočajo prehod v polno demokracijo s posluhom za zeleno, pravno in socialno državo. Ob tem velja izpostaviti še besede sedanjega predsednika Zelenih Slovenije Vlada Čuša, ki je v eni od majskih referendumskih izjav povedal:«Sedanja slovenska vlada bo hočeš nočeš počasi »zrela« za odstop, saj ponuja v sprejem izključno zakone, kjer se omejuje in siromaši samo »malega človeka«. Ta pa zagotovo NI ničesar kriv za sedanjo finančno in gospodarsko krizo. Še najmanj slabega gospodarjenja z državo in državnim premoženjem, za kar davkoplačevalci zelo dobro plačujemo izvoljene in odgovorne funkcionarje. Državljani in državljanke Slovenije gotovo ne bodo podprli nobenega resnega »stiskanja pasu«, dokler država skozi zakonsko in davčno regulativo ne pobere najprej tistim, ki so skozi tajkunizacijo Slovenije okradli nekoč družbeno premoženje. Sedanji predsednik vlade pravi, da nam ne more dati ničesar, kar bi nam bilo všeč. Zeleni Slovenije verjamemo, da naš narod dobro ve, kaj se dogaja v državi in svetu ter kaj bi bilo potrebno storiti. Za dobre rešitve, ki bi prinesle boljšo prihodnost za vse, bi potrpeli. Za te pa potrebujemo dobro premišljene ukrepe in pravno državo. To bi ljudje zanesljivo prepoznali za dobro in jih tudi sprejeli, pa če bi bili všečni ali ne«. Osvežimo si še malo zgodovinski spomin Najpomembnejša prelomnica v slovenski zgodovini je bilo dogajanje ob koncu leta 1990 in prvi polovici leta 1991. Vzporedno z osamosvojitveno vojno so stekla prizadevanja po mednarodnem priznanju nove države. Nemčija je bila zainteresirana za to, da se stvari v Evropi premikajo. Nenazadnje je bil to čas združitve obeh Nemčij. Njihov takratni kancler Kohl je takrat rekel: "Tisto, kar mora iti narazen, naj gre narazen, tisto, kar spada skupaj, naj gre skupaj." S temi besedami je hotel povedati neko formulo za vse dogodke tistega časa. In kot vidite, je potem to funkcioniralo. Samostojnost in neodvisnost nam je ob rojstvu priznavala le jugoslovanska sotrpinka Hrvaška. Zagreb je kot prvi priznal Slovenijo 26. junija 1991. Od Brionov in tamkajšnjega sporazuma o trimesečnem moratoriju, ki je končal vojno in začasno zamrznil osamosvajanje, je bilo mednarodno priznanje najpomembnejši cilj novorojene države. Med negotovim poletjem so sledila le priznanja držav, ki so se otresale sovjetskih spon (Litva, Gruzija, Latvija, Estonija, Ukrajina). Pravi preboj se je zgodil ob koncu leta 1991, ko je zaradi silovite vojne na Hrvaškem postalo jasno, da je Jugoslavija stvar preteklosti. 19. decembra 1991 je Islandija kot prva "stara" država priznala neodvisno Slovenijo, a novica dneva je bilo priznanje z odlogom, ki je prišlo iz Bonna in Stockholma. Evropska gospodarska velesila Nemčija je ob podpori Švedske priznala realnost in novi državi Slovenijo in Hrvaško. Uradno priznanje je bilo odložno do 15. januarja 1992, ko je novo državno tvorbo uradno priznala Evropska gospodarska skupnost in večina njenih članic. Dva dni predtem, 13. januarja 1992 je Slovenijo priznala najmanjša država na svetu, ki pa se ponaša z enim največjih diplomatskih vplivov na svetu - Vatikan. Avstrija in Madžarska sta novo sosedo priznali 15. januarja, Italija pa kot zadnja od sosed dva dni kasneje. Po priznanju Rusije (14. februarja 1992) in na koncu tudi ZDA (7. aprila 1992) ni bilo več dvomov, da bo Slovenija obstala kot država. 22. maja 1992 je sledil veliki dan, ko je velika večina v Generalni skupščini Združenih narodov sprejela Slovenijo za 176. polnopravno članico Združenih narodov. Do trenutka, ko je pred palačo ZN ob Vzhodni reki (East river) zaplapolala slovenska zastava, je Slovenijo priznalo natanko 61 držav.

Programski svet Zelenih Slovenije

 

 

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Zeleni Slovenije smo proti predlaganemu zakonu o pokojninski reformi

 


Sedanja slovenska vlada bo hočeš nočeš počasi »zrela« za odstop, saj ponuja v sprejem izključno zakone, kjer se omejuje in siromaši samo »malega človeka«. Ta pa gotovo NI ničesar kriv za sedanjo finančno in gospodarsko krizo. Še najmanj slabega gospodarjenja z državo in državnim premoženjem, za kar davkoplačevalci zelo dobro plačujemo izvoljene in odgovorne funkcionarje. Državljani in državljanke Slovenije gotovo ne bodo podprli nobenega resnega »stiskanja pasu«, dokler država skozi zakonsko in davčno regulativo ne pobere najprej tistim, ki so skozi tajkunizacijo Slovenije okradli nekoč družbeno premoženje.
Naš sedanji predsednik vlade pravi, da nam ne more dati ničesar, kar bi nam bilo všeč. Zeleni Slovenije verjamemo, da naš narod dobro ve, kaj se dogaja v državi in svetu ter kaj bi bilo potrebno storiti. Za dobre rešitve, ki bi prinesle boljšo prihodnost za vse, bi potrpeli. Za te pa potrebujemo dobro premišljene ukrepe in pravno državo. To bi ljudje zanesljivo prepoznali za dobro in jih tudi sprejeli, pa če bi bili všečni ali ne

.

Predlagana pokojninska reforma, tudi če je izboljšava zdajšnjega stanja, je nedorečena in krivična v svojih posledicah. Ima pa tudi veliko slabih rešitev. Ali so krizo povzročile pokojnine in delavske plače, ali tisti, ki smo jim zaupali vodenje države in so klonili pred pohlepnim kapitalom ? Zato je prav, da državljani in državljanke Slovenije izrazimo svojo voljo o tako pomembni temi, kot je pokojninska reforma na referendumu.
Zagovarjanje pokojninske reforme brez predhodnega dviga učinkovitosti ustanov , ki bi morale že v preteklih 20 letih samostojne države učinkovito preprečiti finančne in gospodarske zlorabe po načelu »zasebnih koristi in javnih izgub«, je za Zelene Slovenije nesprejemljivo. Ko bi v skladu s pravnim redom preprečili divje lastninjenje podjetij, bi imeli danes v slovenskih bankah nekaj milijard evrov več, pa tudi število nezaposlenih bi bilo precej nižje.
Kje je bila s strani vladajočih politik (politike) in elit v ustavi zapisana skrb za skupno dobro? Zgodila se je socialna degradacija večine prebivalstva v Sloveniji, na drugi strani pa je hkrati novodobni kapital v večji meri obvladoval ključne vzvode pravne države, žal v veliki meri tudi medije.
Danes se ljudem pred referendumom grozi s povračilnimi ukrepi, za katere pa še ni niti približno zanesljivo ugotovljeno, da so potrebni. Če bi namreč bili, bi to morali storiti že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. S pokojninsko reformo ne rešujemo našega danes, pač pa vprašanja dolgoročnih posledic. Reforme se je potrebno najprej lotiti s splošnim varčevanjem na vseh področjih javnega sektorja in z natančnim varčevalnim načrtom.

 

Dejstvo je, da čarobne paličice, ki bi rešila okoljske, gospodarske in socialne probleme Slovenije ni. Vsaka stvar stane, tudi na teh področjih. Nesporno pa potrebujemo nova delovna mesta in takšen gospodarski ter okoljski razvoj, ki bo zagotavljal večjo kakovost življenja in večjo socialno varnost najbolj ogroženih družbenih skupin. Med njimi so gotovo mladi, upokojenci in brezposelni. Slovenska vlada pa je prva odgovorna, da ustvarja okolje, kjer bo to mogoče. Z dosežki na teh področjih ne moremo biti zadovoljni. Skrbijo nas tudi podatki o enormnem zadolževanju države.



Vprašanja, povezana s pokojninsko reformo so preresna in notranja neskladja pregloboka, da bi nam iz zagate lahko pomagalo soliranje sedanje vladajoče koalicije. Bolj kot to potrebujemo široko soglasje ljudi in družbenih subjektov, da so potrebne spremembe.
Zeleni Slovenije podpiramo razmišljanja o potrebnosti strukturnih reform, ki bi državo spremenile v privlačno, na znanju temelječo gospodarstvo. V tej smeri smo prejšnjim in tudi sedanji vladi posredovali določene predloge. Da bomo lahko delavcem ponudili nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, je potrebno najprej tehnološko prestrukturirati slovensko gospodarstvo, saj sedaj porabimo na enoto proizvoda dvakrat več energije, kot razvite evropske države. Mali gospodarski subjekti, na katerih v razvitem svetu sloni več kot 60% gospodarstva, pri nas pa še zmerja manj kot 20%, so pri nas potisnjeni na rob preživetja.
V tem trenutku bi bolj potrebovali javno razpravo, kako bomo v Sloveniji spodbudili gospodarski razvoj in odpirali nova delovna mesta ter kdo od pristojnih ministrov slovenske vlade in preštevilnih novih agencij, ki ne dajejo nobene dodane vrednosti, bo pri tem kaj naredil.

 

Vlada bi se morala reševanja problemov lotiti pri glavi in ne pri repu. Zato tudi ne bo uspela prepričati ljudi, da na referendumu podprejo takšno pokojninsko reformo, če na drugih ključnih finančnih, gospodarskih in okoljskih področjih ni sposobna premakniti negativnih trendov. Predvsem pa mora najprej pri sebi zategniti pas.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

 

Najboljša energija je tista, ki jo privarčujemo


Stališče Zelenih Slovenije do strategije energetskega razvoja države je kot gost na javni razpravi predstavil predsednik stranke Vlado Čuš.

Ljubljana, sreda, 20. 4. 2011

Na javni razpravi o energetski strategiji Republike Slovenije in perspektivi jedrske energije, v organizaciji Ekološkega foruma in Strokovnega sveta pri SDS, sta kot gosta sodelovala predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš in vodja službe za dovoljenja in analize v GEN Energija d.o.o. dr. Tomaž Žagar. S strani gostiteljev javne razprave sta sodelovali predsednica Ekološkega foruma dr. Vlasta Krmelj in slovenska poslanka v Evropskem parlamentu in predsednica Odbora za okolje in prostor v Strokovnem svetu SDS dr. Romana Jordan Cizelj.

 

 

»Cilj vsake države mora biti energetska strategija, ki bo uravnotežila interese zanesljive energetske oskrbe, ekonomičnosti in varstva okolja. Domača naloga Slovenije, ki je zaradi neučinkovitosti vladajočih v zadnjih 20-tih letih še ni opravila, mora biti, da bo z enako količino energije naredila dva do trikrat več. Slovenija potrebuje tudi strateški načrt za energetsko tehnologijo, s katero bi se lahko vključila v aktivnosti evropske industrije, ki želi postati vodilna pri razvoju novih tehnologij in procesov na področju energetske učinkovitosti ter nizko-karbonske energije. Prav tako se naj daje poseben poudarek raziskavam alternativnih virov energije, kot so sončna energija, biogorivo in biomasa.
Prioriteta, ki ji moramo ne samo skozi obljube, ampak realno, skozi proračun in spremljajoče ukrepe vlade in parlamenta nameniti največ pozornosti, so obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije. Zavezo EU do leta 2020 o porabi 20 odstotkov manj energije in konkretne cilje za delež energije iz obnovljivih virov za leto 2020 in naprej je potrebno glede na slovenski energetski razvojni zaostanek za EU zastaviti veliko ambiciozneje. To je pomembno tudi za konkurenčnost našega gospodarstva.
Uporaba jedrske energije po mnenju Slovencev ni prava pot za zmanjševanje odvisnosti od uvoženih energetskih virov, kot sta nafta in ruski plin, izhaja iz Eurobarometrove javnomnenjske raziskave pred leti o odnosu državljanov petindvajseterice EU do energije. Niti eden strokovnjak, ki zagovarja atomsko energijo, do danes še ni podal ustreznega odgovora, kako urediti vprašanje jedrskih odpadkov! V obdobju do leta 2030 poteče življenjski rok polovici jedrskih elektrarn na evropskem območju. Zeleni Slovenije zato tudi preko zelenih Alpe Adria pozivamo Evropski parlament, da atomskemu lobiju rečemo ne in se osredotočimo na obnovljive vire, kot so sonce, voda (tudi geotermalna) in veter.

Ni moj namen, da bi napadal množične medije, želim pa opozoriti na njihovo možno zlorabo, ko gre za predstavljanje problemov in možnih rešitev.
Ko smo gledali posnetke iz Fukušime, verjamem, da nihče ni ostal neprizadet. Kot strela z jasnega se življenje v trenutku spremeni in ni vredno nič ali pa se izgubi za vedno. Verjetno nas mora stresti, da dojamemo določene nevarnosti in realne posledice«, je uvodoma poudaril Vlado Čuš.

V uvodnem pozdravu je podpredsednica SDS Sonja Ramšak izpostavila pomen obravnavane tematike za Slovenijo.
Razpravo je nadaljevala evropska poslanka iz vrst SDS dr. Romana Jordan Cizelj, ki je uvodoma spomnila na evropsko zavezo, da je potrebno do leta 2020 človeške izpuste zmanjšati za najmanj 20% in do takrat doseči najmanj 20% delež obnovljivih virov energije. Izpostavila je dva srednjeročna izziva: področje notranjega trga in učinkovite izrabe energije. Opozorila je, da je cilj učinkovite izrabe energije zaenkrat zgolj načelne narave in ni prenesen v zakonodajne akte. »V okviru strateškega energetskega načrta se izvaja več pobud, tako na področju vetra, izkoriščanja sončne energije, jedrske energije, pametnih omrežij, zajemanja in shranjevanja vodika in trajnostne uporabe bioenergije,« je pojasnila.
Dotaknila se je tudi jedrske nesreče v Fukušimi. Dejala je, da moramo sočustvovati z žrtvami in jim pomagati, hkrati pa se iz tega nekaj naučiti. »Ko bo znanih še več podatkov, ki nam jih bo podala stroka, moramo videti, ali so bili vzroki taki, da se lahko pojavijo tudi v Evropi in če se lahko, kako jih je možno preprečiti,« je prepričana. »Med evropsko politiko prevladuje prepričanje, da je potrebno iti v takoimenovane obremenitvene teste, kjer bo ocenjen nivo stopnje varnosti jedrskih elektrarn v EU,« je dodala. »Leta 2009 je bila sprejeta direktiva o jedrski varnosti, ki je začetek uvajanja skupnih varnostnih standardov, pravkar pa poteka postopek obravnave varnostnih standardov pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom,« je povedala evropska poslanka in svojo razpravo sklenila z naslednjimi besedami: »Prav je, da tudi EU prevzame del bremena, da poskrbimo za jedrsko varnost, saj se radioaktivno sevanje ne ustavi na državnih mejah, zato je potrebno tu imeti enotne najvišje možne varnostne standarde.«

Po predstavitvi evropskega vidika je razprava prešla na lokalno problematiko, o kateri je spregovorila dr. Vlasta Krmelj. Ker je energija pojem, ki se tiče vseh nas, se moramo po njenih besedah opredeliti, ali smo na strani okoljevarstvenikov ali na strani energetikov. Dodala je, da se v Sloveniji večina energije uvozi, predvsem za prevozna sredstva, kakor tudi za ostala področja, kar bi nas moralo skrbeti, saj lahko pride do energetske revščine, o kateri že poročajo iz nekaterih držav. »Potrebno se je zavedati, da je energija vedno dražja in tako zelo vpliva na posameznike kakor tudi na celotno državo. V Sloveniji je še vedno gospodarska kriza in prav energetska politika je pokopala marsikatero podjetje. Mnogo stvari bi se lahko naučili tudi od drugih držav, ki so, s pomočjo določenih strategij, ki jih dopušča njihova zakonodaja, dosegle cilje po samozadostni oskrbi z energijo,« je še dejala dr. Krmeljeva in dodala, da ima pri tem zelo pomembno vlogo izobraževanje, ki lahko nudi gospodarstvu znanje, ki ga potrebuje za uspešno delovanje. »Pomembno je tudi upoštevanje geografske raznolikosti Slovenije, saj vsa področja ne ustrezajo za pridobivanje določene vrste energije, ob tem se je smiselno tudi vprašati, ali se splača na primer voziti premog nekaj sto kilometrov daleč s težkimi tovornjaki, ki so med večjimi onesnaževalci ozračja,«, je še izpostavila.

V nadaljevanju je stališče Zelenih Slovenije predstavil predsednik stranke Vlado Čuš. Uvodoma je dejal, da imajo mediji zelo pomembno vlogo v vsakdanjem življenju in pri osveščanju o okoljskih vprašanjih, imajo tudi veliko možnosti zlorabe, kar je včasih posledica vpliva določenih posameznikov nanje, včasih pa preprosto posledica neznanja oziroma nepoznavanja situacije. Mediji imajo ogromno moč. »Javnost žal pogosto doživi usodo kuhane žabe in prepozno ugotovi kaj se ji je zgodilo. Ni moj namen, da bi napadal množične medije, želim pa opozoriti na njihovo možno zlorabo, ko gre za predstavljanje problemov in možnih rešitev tudi na energetskem področju. Mediji so kot kladivo, lahko gradijo, lahko pa uničujejo! Lahko slavijo znanje ali pa neznanje! Razkrinkajo lahko zlorabo moči ali jo prikrijejo! Pomembno oblikujejo tudi vrednostni sistem človeka in določenega okolja! Nobelov nagrajenec, psihobiolog Roger Sperry poudarja, da bo prav narava naših vrednot določila usodo življenja na našem planetu«, je vlogo medijev v demokratični družbi pojasnil predsednik.
Zeleni Slovenije opozarjajo na potrebo po sprožitvi široke javne razprave, v okviru katere bi se naši državljani opredelili, ali želijo jedrsko energijo ali takšno iz obnovljivih virov. Imamo tri možne scenarije. Energetski lobi podpira povečevanje porabe energije za 30 do 40% v naslednjih dveh desetletjih. Drugi možni scenarij omogoča stabilno rabo na sedanji višini in delni prehod na večji delež obnovljivih virov energije. Tretji scenarij, ki ga zagovarjamo Zeleni Slovenije pa predvideva zmanjšanje porabe in odpoved fosilnim virom energije in tudi jedrski energiji.
Potrebujemo pogled za štiri desetletja naprej. Potem vidimo, da lahko šest milijard evrov za načrtovani drugi blok JEK porabimo bolj racionalno, z vlaganji v obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije.
Kot je zatem opozoril predsednik Zelenih Slovenije, moramo na žalost včasih občutiti posledice, kakršne je žal povzročila tragična nesreča jedrske elektrarne v Fukushimi, da začnemo sploh razmišljati o pomenu varnosti. Zato v stranki med drugim predlagajo izvedbo stresnega testa Jedrske elektrarne Krško, kakor tudi drugih jedrskih elektrarn v Evropi in po svetu. »Pomembno je poiskati dobre rešitve na gospodarskem, energetskem in okoljskem področju, ki naj bodo dolgoročne in energetsko učinkovite ter okolju prijazne,« še dejal Čuš in dodal, da je najboljša energija tista, ki jo privarčujemo.
O energetski strategiji Slovenije pa je izpostavil, da mora zagotoviti sočasno doseganje energetskih, gospodarskih in okoljskih ciljev. Pri tem pa moramo sprejeti zavezujoče cilje, ki bodo sprejeti skozi javno razpravo domišljeni in uporabni.

Dr. Tomaž Žagar je kot predstavnik podjetja, ki je 50-odstotni lastnik Jedrske elektrarne Krško in tudi nekaterih elektrarn na reki Savi, ki proizvedejo 59 % vse električne energije v Sloveniji, povedal, da moramo stremeti k okolju prijaznim načinom pridobivanja električne energije. Kot primer je navedel, da imajo na svojih elektrarnah nameščene tudi sončne celice, obenem pa je izpostavil, da je nesmiselno z nizkimi izkoristki obstoječih sončnih kolektorjev graditi namenske elektrarne, razen na degradiranih območjih, kjer je slaba infrastruktura električnih vodov. »Vsi se moramo zavedati, da investicije v energetiki ne smejo biti samo za nekaj let, ampak tudi do 100 let v prihodnost, ne glede na vrsto elektrarne, pa naj bo to jedrska, hidro- ali termoelektrarna, nenazadnje tudi vetrnice,« je dejal Žagar in dodal, da moramo biti zato pri odločitvah zelo preudarni in racionalni. Poudaril je, da smo v Sloveniji priča nenehni rasti porabe električne energije, zato moramo čim prej nadomestiti fosilne vire z uporabo obnovljivih virov, ali pa s pomočjo jedrske energije z izgradnjo Jedrske elektrarne.

 

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

 

 

 

Pred 20 leti smo se Slovenci odločili za samostojno Slovenijo

Za reševanje današnjih težav Slovenije, se je potrebno domačim »elitam« zoperstaviti s takratno plebiscitno odločnostjo in enotnostjo slovenskega naroda

ZS, 23. december 2010

Na današnji dan pred 20 leti se je na plebiscitu za samostojnost Slovenije kar 88,5 odstotka vseh volivcev izreklo za samostojnost. Izid plebiscita je bil uradno razglašen tri dni pozneje, 26. 12. 1990.

V spomin na uradno razglasitev izida je 26. december državni praznik. Najprej se je imenoval dan samostojnosti, konec septembra 2005 pa je državni zbor sprejel novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, ki je dan samostojnosti preimenovala v dan samostojnosti in enotnosti. S spremembo imena naj bi poudarili izpričano enotnost državljanov, ki so se na plebiscitu odločili za samostojno Slovenijo.

Na podlagi plebiscitne odločitve za samostojno Slovenijo je slovenska skupščina 25. junija 1991 uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti in tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti.

Osamosvojitev Slovenije je skušala s silo zatreti Jugoslovanska armada, v bran novoustanovljeni državi pa so se postavili slovenske oborožene sile, tj. Teritorialna obramba in slovenska policija.

Zmaga Slovenske vojske in policije
Slovenska vojska in policija sta v nekaj dneh ustavili več oklepnih enot, vnovič zasedli mejne prehode, jugoslovansko vojsko na slovenskih tleh pa blokirali v vojašnicah. Spopadi so se končali 3. julija 1991 in jugoslovanska vojska se je začela umikati v vojašnice.

Na začetku julija 1991 je po posredovanju Evropske skupnosti na Brionih prišlo do pogajanj med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. Podpisali so t. i. Brionsko deklaracijo, ki jo je 10. julija potrdila tudi slovenska skupščina.

Z njo je Slovenija sicer uradno za tri mesece zamrznila osamosvajanje, dejansko pa je le še pospešila njeno izvajanje. Prve države so medtem že priznale samostojno Slovenijo. 15. januarja 1992 je slovensko državo priznala večina članic Evropske skupnosti, 22. maja 1992 je postala tudi 176. članica OZN-a.

Zeleni Slovenije ne podpiramo novega Zakona o RTV Slovenija in
pozivamo ljudi, da na referendum gredo in glasujejo proti

Politiki je potrebno preprečiti, da bi preko zlorabe medijev nastopala kot srednjeveški
inkvizitor, ki na grmadi zažge vsakogar, ki si upa pokazati proti soncu

RTV Slovenija je eno od najpomembnejših medijskih orodij, če nekdo želi za lastno politično
prevlado monopol nad resnico. Parlamentarne volitve so pred vrati in vladajočim gotovo ni
vseeno, kdo bo novinar in kdo urednik. Novi Zakon o RTV Zeleni Slovenije ne podpiramo in
pozivamo ljudi, da na referendum gredo in glasujejo proti.

Zakon o Radioteleviziji Slovenija vnaša neki novi model organiziranja javnega zavoda,
nekaj med javnim zavodom in gospodarsko družbo. Se pravi če poenostavimo: državljani in
državljanke bomo plačevali RTV prispevek Zavodu, ki je bil ustanovljen z javnimi sredstvi,
podjetniki na RTV pa bodo to premoženje in denar po svojih kanalih odnašali v privatni
sektor in ustvarjali lastni profit. Zakon namreč vpeljuje tudi možnost privatizacije ali prodaje
delov Zavoda (2. člen zakona). Ker v pripravo Zakona ni bila vključena civilna družba in širša
stroka, so državljani ostali brez številk, analiz, projekcij in odgovorov na številna vprašanja.
Zato imamo na referendumu politični spopad, ki ljudem poraja vprašanje zakaj imamo
izvoljene predstavnike ljudstva. Da je politična odgovornost vedno na strani močnejšega, torej
pozicije, je kristalno jasno. Bo ministrica za kulturo prevzela osebno odgovornost?

Predlagatelji novega zakona ves čas potencirajo, češ, imamo slab program, potrebujemo novi
zakon. Je bil program prej boljši? Kdo je to izmeril in po kateri znanstveni metodi? Program
vendar delajo ljudje in noben zakon. Po 20 letih parlamentarne demokracije je skrajni čas, da
preprečimo enostranske vplive politike na medije. Iz civilne družbe se v sprejetem Zakonu,
bi lahko rekli, celo norčujejo. Ni razvidno, kdo to civilno družbo predstavlja in kdo jo izvoli,
torej je ne poznamo. Na drugi strani pa je evidenten prevladujoči vpliv vladajoče politike v
politično imenovanem Nadzornem svetu, ki ima celo večje pristojnosti od petčlanske Uprave
in Sveta RTV. Torej bo lahko vsaka Vlada preko Nadzornega sveta posredno nadzorovala
celotno, tudi programsko delovanje RTV. Je RTV Slovenija sedaj res neodvisna pravna oseba,
kot govorijo določila sprejetega Zakona?!

Glede prejšnjega zakona lahko rečemo, da je bil potreben dopolnitve. Te pa bi po našem
mnenju moral parlament ob določenem konsenzu politike in civilne družbe nadgraditi. Da se
razumemo, ne konsenz politike ampak konsenz med politiko in civilno družbo. Pri novem
Zakonu o RTV pa nimamo niti minimalnega konsenza politike.

Za resničen uspeh in izboljšanje stanja je potrebno z občutkom in sistematično graditi
demokratično kulturo medijev, novinarjev in javnosti. Ne potrebujemo revolucije v obliki
novega Zakona. Zato Zeleni Slovenije ne podpiramo novega Zakona o RTV, saj bo v primeru
njegove potrditve na referendumu, nova oblast že čez 2 leti morda ponovno sprejela svoj
Zakon z istimi argumenti kot sedanja. Politiki, ki ima sebične cilje, lahko civilna družba
prepreči sprejetje nedomišljenega Zakona, ki je bil sprejet brez družbenega konsenza, samo na
referendumu. Verjamemo, da se bo to zgodilo tudi v tem primeru.

Predsednik Zelenih Slovenije
Vlado Čuš

DEL SLOVENSKE SUVERENOSTI JE TUDI TERITORIALNI IZHOD NA ODPRTO MORJE

S sprejetjem arbitražnega sporazuma bi nas Hrvaška odrinila od soupravljanja z Jadranskim morjem in Sredozemljem

Zelenim Slovenije nihče ne oporeka zgodovinskih zaslug pri soustvarjanju slovenske države in njeni demokratizaciji! Slovenski mediji pa nam, ne prvič, onemogočajo izraziti stališče, do za Slovenijo usodnih odločitev. Danes živi veliko naših uspešnih projektov, tudi prvi slovenski zakon o varstvu okolja, ki je pri pravičnem reševanju mejnih vprašanj s Hrvaško na preizkušnji. Gotovo smo za dobro sosedske odnose in prijateljstvo med narodi. Velja pa rek: » Čisti računi, dobri prijatelji«. Da bomo na dolgi rok neobremenjeno iskali stične točke in sodelovanje s prijateljsko sosedo Hrvaško, moramo ta rek upoštevati tudi pri arbitražnem sporazumu (A.S.) ! Zato upam, da gre v sedanjem trenutku za prehodno motnjo v delovanju slovenske oblasti in ne za višinsko bolezen. Odločitev sedanje vlade, da opusti stališče evropskega komisarja Rehna, da je treba mejno vprašanje rešiti v kontekstu pristopnega procesa Hrvaške v EU, je velika napaka! Nobena slovenska vlada ni dobila mandata slovenskega naroda ter državljanov in državljank Slovenije, da se igra ruleto na račun slovenske suverenosti, ki jo predstavlja tudi neposredna povezanost slovenskega morja z odprtim morjem. S sprejetjem A.S. bi nas Hrvaška odrinila od soupravljanja z Jadranskim morjem in Sredozemljem. Tako bi ostali brez vpliva na urejanje okoljskih vprašanj, ko gre za žaveljske plinske terminale, varstvo narave, ribolovne cone in plovne režime. Trajnostni in gospodarski razvoj luke Koper, železniški transport in trajnostno reševanje slovenskega prometa bosta ogrožena!

Naš predsednik države Danilo Turk pravi: »VSAK SPORAZUM MORA IMETI RAZUM«. Zeleni pa vprašujemo: »KJE sta sposobnost vodenja in konsenz naroda?« Od sporazuma imamo samo SPOR! IN ker predsednik države pravi, da je potrebno pri A.S. upoštevati razum, Zeleni žal ugotavljamo, da je bilo tega v fazi pogajanj s hrvaško veliko premalo! Slovenska vlada je peljala pogajanja mimo slovenskega parlamenta in tako posredno mimo ljudstva. Posledično smo v A.S., podpisanem s strani vlade, MALO ZAHTEVALI, veliko manj od PRAVIČNE MEJE! Zato bomo v primeru podpore A. S. na nedeljskem referendumu ZELO MALO TUDI DOBILI!! Pri tem je največja napaka predsednika vlade in države slovenska neenotnost, s čimer sta v startu zmanjšala naše pogajalske možnosti. Predsednik slovenske vlade g. Borut Pahor pravi: »Izkoriščanje položaja članice EU v pogajanjih z nečlanico, kandidatko, je znak nestrpnosti!« Zeleni vprašujemo, kaj potem pomeni blokada hrvaških pogajanj, ki se je je poslužila naša vlada. Gre za veliko hujšo nestrpnost! Resnici na ljubo je treba povedati, da je bilo v minulih 20 letih več različne nestrpnosti na obmejnem področju s hrvaške strani.

Zeleni Slovenije želimo biti v službi RESNICE in PRAVICE, ne pa INTERESA trenutno vladajočih! Predlagamo, da se koraki odločanja po referendumski zavrnitvi arbitražnega sporazuma obrnejo v drugačnem vrstnem redu: 1) Najprej se dogovori, kje ima Slovenija prost, neoviran in neposreden dostop do odprtega morja! 2) Šele nato pride na vrsto določanje meje 3) V vsakem drugem primeru se Slovenija odpove svojim prednostim, zgodovinskim in drugim pravicam. Če SLOVENIJO jemljemo kot slovensko podjetje, VAS VPRAŠUJEM: kateri direktor bi se odpovedal svojim adutom in tvegal propad podjetja!?

NE pozabimo: Velik problem v sedanjem A.S. je osnovno razhajanje dveh podpisnikov tega sporazuma, gospoda Pahorja in gospe Kosor. Ob njunih interpretacijah tega, kar sta sopodpisala, lahko ugotovimo dva popolnoma nasprotna koncepta prihodnosti reševanja mejnega spora. Najprej si moramo s sosedi »naliti čistega vina«, da bomo enako razumeli pojme »stika z odprtim morjem«, »načelo pravičnosti« in načelo »zunanje pravičnosti«. SOSEDI, ki sta že izjavili, da si želita partnerstva in skupnega napredka, morata DE FACTO, v skladu z dobrososedskimi običaji, iskati rešitve skupnih problemov neposredno in na bilateralni ravni.

Slovenija se izpostavlja nepotrebnim tveganjem. Zato smo Zeleni Slovenije PROTI arbitražnemu sporazumu v obliki, kot ga je podpisal sedanji predsednik slovenske vlade. V NEDELJO imamo referendum! Na njem brez skrbi izrazimo svojo svobodno voljo, z dvignjeno glavo in pogledom usmerjenim NAPREJ! Ne glede na izid referenduma, pa moramo državljankam in državljanom Slovenije, ki živijo v obmejnem področju na nesporno slovenskem ozemlju, zagotoviti normalne življenjske pogoje, ko gre za priključitev na vodovod, telefon, cestne ter druge povezave. Zeleni Slovenije vidimo kot pravo rešitev tisto, ki bo Sloveniji in Hrvaški omogočila skupen korak naprej in bomo posledično povečali tudi število članic EU. Da bomo to dosegli, pa potrebujemo najprej pravično mejo!


SLOVENSKI PREHOD V DEMOKRACIJO JE BIL FORMALIZIRAN S SVOBODNIMI VOLITVAMI IN PRVIM ZASEDANJEM DEMOKRATIČNO IZVOLJENE SLOVENSKE SKUPŠČINE 9. MAJA 1990

 

 

Aprila je minilo dvajset let od prvih svobodnih demokratičnih volitev na slovenskem, v nedeljo pa dvajset let od prvega zasedanja demokratično izvoljene slovenske skupščine, ko smo dobili tudi njenega predsednika. Zeleni Slovenije pogrešamo uradni, od države obeležen dogodek. Nobene organizirane slovesnosti niti proslave. Absolutna tišina. Pa so bile za Slovenijo te volitve in demokratično izvoljeni parlament epohalen dogodek. Je možno, da se to dogaja naključno? Ni verjetno. Volitve v letu 1990 so vendar točka nesporne legitimnosti takratnih in današnjih političnih strank. Zato je nerazumljivo, da jih sedanja oblast ignorira. Tega gotovo ne moremo zameriti preprostim ljudem, ki se ukvarjajo z osnovnimi eksistenčnimi problemi in grožnjo revščine. Obsoditi pa velja sedanje družbene elite, ki se pretvarjajo da tega ne vidijo. Takšen izgred lahko razgalja njihov vrednostni sistem. Ali gre za prehodno motnjo ali višinsko bolezen bo pokazala bližnja prihodnost.

 

 

Demokratična država je dolžna obeležiti praznično leto in kulturo spomina, s katerima bi označila temeljno dejstvo iz obdobja slovenske pomladi: prehod iz totalitarnega režima v samostojno državo in demokracijo. V ta temeljni register prav gotovo sodi nastanek in razvoj demokratičnega političnega spektra oz. ustanavljanje demokratičnih strank v letu 1989, prve svobodne volitve v aprilu 1990 in prvo zasedanje slovenske skupščine 9. maja 1990. Zeleni Slovenije smo se odločili sami opozoriti na ta, za slovenski narod izjemno pomemben dogodek z več spominskimi zasaditvami mladih dreves in kulturno proslavo. Tudi v Mostecu, kjer smo imeli 11. junija 1989 Zeleni Slovenije svojo ustanovno skupščino. Propad komunističnih sistemov se ni dogajal samo v Jugoslaviji, to je bil svetovni in evropski proces. Res pa je žal v Jugoslaviji ta proces potekal zelo krvavo in je jugoslovanska tragedija povzročila veliko trpljenja nedolžnih ljudi. Nobenih strokovnih argumentov ni nasproti oceni, da je bivša Jugoslavija v osnovi onemogočila demokracijo, zasebno podjetništvo in lastnino ter svobodo mišljenja in verovanja, ki so temelj evropske civilizacije. Slovensko zgodovinsko nelagodje je danes očitno in izhaja iz nikoli obsojenih dejanj zoper človečnosti oz. človekove pravice in zadeva obe plati istega in enega naroda. Na Poljskem in drugih državah nekdanjega vzhodnega bloka so ljudem že leta 1988 nehali lagati. Z deklaracijami so jasno potegnili zgodovinsko ločnico. Tudi Slovenija potrebuje svojo resolucijo, s katero bo enkrat za vselej spravila vsa zavržna dejanja, ne glede na politične barve, v deklarativne rešetke. Kolikor bi dogma o krasnem komunizmu in svetih vrednotah revolucije držala, bi danes še vedno živeli v preminuli Jugoslaviji. Sami po sebi se komunistični režimi nikoli ne bi prelevili v odprto demokracijo. Obstajala pa je nevarnost, da bi demokratične spremembe skušal zlorabiti le za svoje preživetje.

 

 

Slovenija se je civilizirano rešila iz bivšega jugoslovanskega oklepa tudi po zaslugi hitrega nastajanja in razvoja demokratičnih političnih strank. Tudi spraševanje vesti in spravne razprave so bile gotovo koristne pri iskanju konsenza o tem, kakšen naj bo sprejemljiv profil političnega delovanja. Demokratični blok je s svojo energijo in pritiskanjem na partijsko strukturo dosegel, da je sprememba režima in oblastnih razmerij potekala po poti pravne in ustavne regulacije ter z demokratičnim dialogom in odločanjem. V kontekstu zgodovinskih dogodkov in ob mednarodni primerjavi, bi lahko tudi Franceta Tomšiča imenovali slovenski Lech Walensa. Ta diplomirani inženir strojništva je decembra 1987 v Litostroju organiziral zbor delavcev. Več kot 5000 zbranih delavcev je z aklamacijo sprejelo njegov predlog o ustanovitvi nove stranke in zahtevo po uvedbi parlamentarne demokracije. V času ko so ljudi lahko zapirali že zaradi napačne besede je bilo to izjemno drzno dejanje. Takrat edini dovoljeni politični stranki, komunistični partiji je odrekel pravico, da se predstavlja za avantgardo delavskega razreda. Za razliko od Walense, leta 1992, ko je kandidiral, ni bil izbran za predsednika Slovenije. Dobil je celo manj kot odstotek glasov. Slovenski volivci in volivke, ki danes preživljajo moralno, gospodarsko in politično krizo, so se takrat in še kdaj pozneje preprosto naredili »francoza«. Verjamem, da danes bolj kot kdaj, Slovenija potrebuje cesto sprave in ne Titove ceste v Ljubljani. Ko pa že iščemo imena za nove slovenske ulice, ceste, mostove ali letališča, pa je nujno pomisliti na ljudi kot je France Tomšič. Torej na tiste, ki so bili ob pravem času na pravem mestu dosledni, s kristalno jasnimi stališči do prihodnosti slovenskega naroda in slovenske države.

 

 

Druga svetovna vojna in njene povojne »posledice« slovenski narod še danes razdvajajo ali pa nas vsaj ne morejo povezati, ko imamo v mislih slovenske nacionalne interese. Lahko pa nas povežejo osamosvojitveni dogodki pred dvajsetimi leti in plebiscit, na katerem se je slovenski narod enotno izrekel za samostojno in demokratično Slovenijo, utemeljeno na ustavi, katera zagotavlja človekove pravice in svoboščine ter pravno in socialno državo.

 

Danes v luči svetovnega političnega dogajanja in gospodarsko finančne krize potrebujemo drugačno državno politiko. Potrebujemo politiko, ki gradi in ne razdvaja. Potrebujemo vlado, ki rešuje naše probleme in probleme gospodarstva, ne pa jih sama ustvarja. Potrebujemo nacionalni konsenz med političnimi strankami, da ne bomo vsaka štiri leta po volitvah rušili rešitev prejšnje vlade, ampak bomo tisto kar je dobrega nadgrajevali. Če je kaj potrebno spreminjati, pa delajmo to razumsko z argumenti, ki bodo povezovali in ne razdvajali. Vsekakor pa ne sme prihajati do tako očitnega razkoraka med predvolilnimi obljubami in bistveno manj bleščečimi dejanji v fazi vladanja. Za dobre rešitve in s tem povezano boljšo prihodnostjo slovenskih državljank in državljanov je na simbolni ravni pomembno, da naša sedanja vlada neha reševati odprte probleme s posebnimi zakoni. V nasprotnem primeru bomo v slovenskem parlamentu v bližnji prihodnosti sprejemali zakone o prepovedi širitve ptičje gripe, odkrivanju zlata na Pohorju in prepovedi revščine.

 

Pozitivno v smislu dosežkov demokratizacije Slovenije se vedno bolj kaže, da ljudje o odprtih problemih danes upajo že na glas govoriti. Morda pa prihaja tudi v Slovenijo novi čas, čas svobodnih in upornih ljudi, ki razmišljajo s svojo glavo, imajo ves čas dvignjeno glavo, pogled pa usmerjen naprej.

 

Vlado ČUŠ, predsednik Zelenih Slovenije

Odprto pismo okoljskemu ministru Žarniču, Ljubljana 16.4.2010

SMRAD SLOVENSKIH ODPADKOV KLIČE PO REŠITVI

 

Spoštovani g. minister, dr. Roko Žarnić,

področje, ki ste ga pred kratkim prevzeli, zahteva jasno vizijo in veliko vztrajnosti. Zaostanki na tem področju, glede na odprte probleme, sprejete obveze države in predvsem odgovornost do nujne vzpostavitve modela trajnostnega razvoja v Sloveniji, sta verjamem zadosten motiv za učinkovitost, ki je doslej manjkala na okoljskem ministrstvu.

 

V Sloveniji je ravnanje z odpadki še zmeraj marginalizirano, čeprav gre za reševanje enega od ključnih okoljskih vprašanj sedanjosti in prihodnosti.

 

Na vprašanje ali država naredi dovolj za čisto in zdravo okolje ter osveščenost državljank in državljanov na področju problematike reševanja odpadkov (enako na drugih področjih), lahko odgovorim: »Na sistemskem področju ločenega zbiranja odpadkov in preprečevanja divjih odlagališč ter reševanja problematike odpadkov nasploh, država ni uspešna. Zato se rada skriva za pojmom osveščenost na področjih, ki bi morala biti urejena in servisirana rutinsko«.

 

Za osveščenost ljudi se vsakodnevno odpirajo nova vprašanja, ki lahko presegajo vprašanja »čistega« in »zdravega« okolja v smeri senzibilnega odziva z vidika počutja narave in živih bitij danes in jutri. Med nalogami države pa vidim eno čisto preprosto, odpraviti zapravljanje denarja na račun neracionalnosti parcialnega reševanja problematike odpadkov po posameznih lokalnih skupnostih in na račun pomanjkljive logistike ravnanja z odpadki.

 

Današnji sodobni način življenja botruje ogromnim količinam odpadkov, ki smo jih še včeraj brezskrbno odlagali na kupe. V Sloveniji smo pozno sprejeli dejstvo, da je z njimi v korist zdravega okolja in trajnostnega razvoja obligatorno drugačno ravnanje! Zeleni Slovenije smo sicer to problematiko dobro zastavili v prvem slovenskem Zakonu o varstvu okolja, sprejetem v parlamentu leta 1993, ki do danes ni bil veliko spremenjen, ko gre za zavedanje in odgovornost pri problematiki reševanja odpadkov. L. 2003 smo zaradi uskladitve z zakonodajo EU sprejeli dopolnitve, ki so vpeljale obveznost celovite presoje vplivov na okolje, okoljevarstveno dovoljenje za nekatere vrste industrijskih objektov, dovoljenja za emisije toplogrednih plinov in še nekaj novosti. Očitno je torej, da je zakonodaja, ko gre za ugotavljanje problema odpadkov solidna, šepa pa izvedba in nadzor.

 

Nekaj ugotovitev in predlogov:

 

1. Kot nacionalna rešitev so bili tako sprejeti sodobni centri za ravnanje z odpadki, ki bi jih moralo biti na regijski ravni v Sloveniji do konca leta 2008 14, nakar smo rok podaljšali do julija 2009, pa spet zaman. Danes še ni nobenega oz. pogojno eden! Smo torej šele v fazi sortiranja odpadkov.

 

2. Zavedati se moramo, da gre na področju gospodarjenja z odpadki za več možnih konceptov. Zeleni Slovenije zagovarjamo približevanje konceptu »Zero waste«, pri katerem se v največji meri zmanjšuje količina odpadkov in na drugi strani povečuje reciklaža odpadkov. Sežiganje odpadkov je temu nasproten koncept, ki v bistvu še pospešuje proizvodnjo odpadkov in neracionalno rabo naravnih surovin, za katere vemo, da niso neomejene. Količina odpadkov, ki konča na odlagališču, je odločno prevelika!

 

Na drugi strani toplotna obdelava vse bolj trka na vrata politike, pri čemer se odpira pomembna dilema. Zeleni Slovenije opažamo preveliko komercializacijo tovrstne obdelave,ki se kaže v navdušenosti nad gradnjo sežigalnic, vpletenosti političnih lobijev in bojimo se stihije, ko bo šlo za delež odpadkov, namenjen za toplotno obdelavo. Zavedati se moramo, da potrebuje toplarna za svoje delovanje dovolj frakcije. In tukaj tiči nevarnost, da bodo odpadki, ki bi jih morali izkoristiti v snovni izrabi, končali v sežigalnici! Vedeti moramo, da odpadno PET plastenko lahko recikliramo tudi 10 krat.

 

3. Nadaljnjega razvoja ravnanja z odpadki ne usmerja samo tehnologija, nastopajo tudi gospodarski in politični lobiji, ki si od tega seveda obetajo velike finančne koristi.

 

V razviti Evropi se danes nagibajo k temu, da bi čim več odpadkov reciklirali in vnovič uporabili ter na ta način zmanjšali količino odpadkov na deponijah. Seveda pa jih je možno del koristno uporabiti tudi v energetske namene.

 

4. Pri ravnanju z odpadki v Sloveniji ne dosegamo zastavljenih ciljev, tudi ko gre za delež recikliranih odpadkov! Evropska vizija ravnanja z odpadki predvideva pet stopenj. Za okolje je najmanj škodljivo, če

 

a) v prvi vrsti sistemsko skrbimo za zmanjšanje količine odpadkov

 

b) omogočamo ponovno uporabo odpadkov z recikliranjem.

 

Potrebujemo torej v prvi vrsti ukrepe za manj odpadkov! Dosti manj okoljsko in trajnostno sprejemljiva rešitev je pridobivanje energije s sežiganjem odpadkov. Nemčija predela polovico odpadkov, mi v Sloveniji le petino! Za vsako tono papirja, ki bi jo namesto iz lesa proizvedli iz starega papirja, bi energetsko porabo zmanjšali za četrtino, onesnaženost v zraku pa za 75%.

 

5. Uveljaviti moramo čim prej osnovno načelo zelene politike in zelene davčne reforme »Onesnaževalec naj plača«. Zato potrebujemo stimulativne rešitve, ki bodo z nižjo ceno nagrajevale tiste, ki ločeno zbirajo odpadke na izvoru. Tisti, ki odpadkov ne sortirajo, pa naj škodljivi odnos do okolja plačajo z višjo ceno. Gospodinjstva naj plačujejo po količini ustvarjenih odpadkov in ne pavšala. Samo tako bomo dovolj hitro dosegli želene cilje pri zmanjševanju količin komunalnih odpadkov. Ekološki otoki se niso izkazali kot zelo učinkoviti, so tudi dragi, ljudi pa težko pridobiš, da bi odpadke nosili kilometer ali več daleč.

 

Tudi trg sekundarnih surovin bo potrebno odpreti, zlasti za embalažo, sredstva iz ekoloških taks pa v celoti transparentno nameniti za sanacijo okolja.

 

6. Ni zaupanja ljudi! Zakaj danes ni zaupanja ljudi, ko gre za nove projekte umeščanja odlagališč odpadkov v prostor? Preprosto. Odgovorni politiki in tisti, ki se imajo za stroko, so v preteklosti zapravili zaupanje ljudi z nestrokovnimi rešitvami in zavajanjem, ko gre za delovanje obstoječih odlagališč. Na drugi strani pa so zlobirani poslanci sprejeli takšno zakonodajo v slovenskem parlamentu, ki onemogoča zunanji neodvisni nadzor! Bi nas pa župani in nekateri državni politiki zmeraj z veseljem vozili na strokovne ekskurzije v tujino, kjer stvari urejeno in odgovorno tečejo. Veliko slišimo tudi o sežigalnicah. Nihče od teh politikov pa ne omeni, da imajo to v razvitih državah racionalno organizirano (za celo Slovenijo bi bila več kot dovolj največ ena sežigalnica), in da je ljudem zagotovljeno dnevno spremljanje meritev stanja zraka in drugih vplivov na okolje. Pri nas še sploh v nobeni občini ne merimo tistih najbolj strupenih snovi, rakotvornih dioksinov in furanov, ki nastajajo pri sežigu in jih je potrebno 24 ur nadzorovati, da ne uidejo v ozračje!

 

7. Vsak dan nas bolj skrbi problematika odpadkov, saj jih je vedno več. Kdo jih ustvarja? Gre za proizvajalce z velikim znanjem, ki so se vrinili med primarne proizvajalce in potrošnike in si na ta način zagotovili stalne vire zaslužka. Karkoli kupujemo danes, dobimo zraven kup nepotrebne embalaže, ki jo odvržemo v smetnjak. Na ta način vrinjeni »prodajalci« posegajo v odnos med primarnimi proizvajalci in potrošniki in dvigajo tudi cene produktov. Spomnimo se kako smo nekoč kupovali mleko v povratni stekleni embalaži in kako je danes. Danes žal odpadna plastična embalaža prepogosto kazi in uničuje nivo vode v potokih in rekah, ko visi iz rastlinja ob vodi. Tu so tudi precejšne rezerve, ko gre za cenitev končnih produktov. Svetli primer imamo v kmetijstvu, ko gre za ekološke kmetije, ki smo jim dovolili prodajati neposredno kupcem. Potrebujemo torej drugačen miselni vzorec in sankcioniranje kartelnih dogovorov. Večjo moč mora dobiti tudi zveza potrošnikov kot varuh interesov kupcev.

 

8. Pri nas je ravnanje z odpadno embalažo prepuščeno gospodarstvu, kar pogojuje številne nerešene probleme. Steklenice smo konec 90-ih čez noč zamenjali s pločevinkami in plastenkami. Enako velja tudi za druge prehranske artikle. Ko so prazne jih polovica konča v smeteh pred hišo (pogosto žal tudi prosto v naravi) in pozneje na deponiji, druga polovica se znajde na ekološkem otoku in od tam najde pot k pridelovalcu odpadne embalaže. Kje končajo odslužene plastenke in pločevinke, je torej v preveliki meri odvisno od osveščenosti ljudi, saj jih, razen z posameznimi ekološkimi akcijami, ne spodbujamo k odločitvi, da bi odpadno embalažo redno odlagali na ekoloških otokih. Tudi trgovci nas nagrajujejo z neomejeno količino brezplačnih plastičnih vrečk in druge PVC embalaže.

 

Potreben ukrep: plastenke, pločevinke in steklenice je potrebno vključiti v sistem vračljive embalaže, ki se nagrajuje po posameznem kosu.

 

Potrebujemo torej dober pravilnik o embalaži, tudi odpadni, ki bo uredil razmerja med proizvajalci, uvozniki, embalerji in trgovci. Trgovcem bo ta naložil plačilo kavcije za odpadno embalažo pijač. Pri okoljskem ministrstvu pa potrebujemo poseben sklad za zaščito okolja, v katerega naj proizvajalci in uvozniki, ki ustvarjajo odpadno embalažo, plačujejo nadomestilo za gospodarjenja s temi vrstami odpadkov. Ta sklad pa naj potem trgovcem v določenem roku vrne zneske, ki jih le ti za zbrano povratno embalažo plačajo svojim kupcem. V takšnem sistemu gotovo vsak pridobi, saj se realno cene surovin in produktov znižajo. Na ta način bomo poskrbeli za čisto okolje in sekundarni trg surovin, saj je prazna embalaža za udeležence v tem poslu dodaten vir zaslužka.

 

Kavcija za embalažo je bila v letu 2004 že napovedana tudi v Sloveniji, kasneje pa umaknjena. Tudi vi g. minister ste ta ukrep že napovedali. Ali bodo naši proizvajalci in trgovci ponovno močnejši v primerjavi s stroko.

 

9. Po podatkih Environment Protection Agency so sežigalnice komunalnih odpadkov glavni vir dioksinov in furanov, na drugem mestu so cementarne, ki izvajajo sosežig industrijskih odpadkov. Gotovo je velika razlika, če gre za navadno sežigalnico ali drago in tehnološko napredno. Prav gotovo pa se vsi spomnimo tudi panike v Belgiji, ko je pred par leti samo gram dioksina zašel v prehransko verigo. To so najnevarnejši strupi, ki tudi v mali količini, katera se meri v pikogramih, lahko ogrozijo zdravje ljudi.

 

Zeleni Slovenije se bomo udeležili akcije »očistimo Slovenijo«.

 

Pa še na kratko o sobotni akciji »Očistimo Slovenijo«. Tudi sami že preko 20 let organiziramo različne akcije na tem in drugih področjih. Zeleni Slovenije se bomo akcije »ekologov brez meja« udeležili in preko medijev ob tej in drugih priložnostih vabimo ljudi k udeležbi. Veliko ljudi nas v teh dneh posredno sprašuje, kako boste po izvedeni akciji kot minister za okolje, torej prvi odgovorni v državi, ukrepali glede popisanih divjih odlagališč odpadkov, ki se bodo popisala v okviru te in drugih akcij. Ljudje pričakujejo, da bo ta akcija sčasoma »izumrla« in bo država v prihodnje odgovorno in učinkovito urejala zadeve z odpadki. Izražajo tudi nezadovoljstvo, češ očistimo tisti, ki ne smetimo, po 14 dneh je pa spet po starem. Veliko ljudi v pismih pa nekako ugotavlja, da s takšnimi akcijami podpirajo nesposobne uradnike in slabe strokovne rešitve. Pričakujejo spremembe v glavah ljudi. Očitno pa je, da osveščanja ni potreben samo narod ampak tudi dobro plačani »pobiralci odpadkov«!

 

Spoštovani g. minister, pri igrah z žogo velja osnovno pravilo: »Ko obvladuješ žogo, potem obvladuješ tudi rezultat«.

 

Predsednik Zelenih Slovenije:

 

Vlado ČUŠ, prof.

________________________________________________________________

 

Intervju s predsednikom Zelenih Slovenije Vlado Čušem za RTV Tednik 13.1.2010.


Zakaj v Sloveniji med parlamentarnimi strankami nimamo »zelenih« oziroma so ti parlamentarni prag presegli le v prvi vladi leta 1992?

Slovenci in Slovenke bomo morali prevzeti odgovornost za lastno življenje tudi skozi udeležbo na volitvah in s tem povezano izbiro.

V pravem udbovskem scenariju je 5 poslancev Zelenih Slovenije s predsednikom Plutom na čelu l. 1993 prestopilo v LDS. V nadaljevanju so Zelene Slovenije zaradi nedelovanja pravne države okradli in s pomočjo določenih medijev očrnili pred slovensko javnostjo.

V l. 2008 smo zeleni Slovenije povezali vse zelene stranke za skupen nastop na parlamentarnih volitvah. V razvitih državah postavljajo državljani okolje med prve tri prioritete, v Sloveniji ga državljani in državljanke za enkrat očitno ne cenijo tako, saj ni niti med prvimi šestimi. S svojo prisotnostjo Zeleni Slovenije silimo vse ostale politične stranke, da vključujejo okoljske in ekološke teme v svoje programe. Je pa danes že dolgo jasno, da jim v parlamentu za to zmanjka znanja, večina pa jih ima okolje samo za okras in varanje volilnega telesa. Po volitvah potegnejo ven programe svojih sponzorjev, na blagor ljudstva pa z lahkoto pozabijo! 


 

Katere primere bi izpostavili glede
neučinkovitosti politike pri reševanju okoljevarstvenih težav – kako ste (so) skušali posredovati in zakaj vam (jim) ni uspelo?


 

Zadevo bom ponazoril s primerom s področja energetike (NE!).

Slovenija zaradi nesposobnih politikov na odgovornih položajih krši lastno zakonodajo in zakonodajo EU. Zaradi  tega bomo slovenski davkoplačevalci med drugim plačali 80 Mio evrov zaradi prekoračitve toplogrednih plinov v Sloveniji. Bo nam kdo od odgovornih politikov povrnil nastalo škodo?

Ko smo Zeleni Slovenije na to problematiko že veliko let nazaj prvi opozarjali in podali konkretne rešitve, so se nam ostale politične stranke posmehovale, češ se bomo greli ob svečah. Danes ni resne svetovne politike, ki ne bi upoštevala ekoloških in podnebnih problemov lastnega okolja in Sveta. Slovenija danes porabi na enoto proizvoda 3 x več energije kot Danska. Potem vemo, zakaj nismo konkurenčni in zakaj imajo naši delavci nizke plače. Zeleni Slovenije pričakujemo prevzem odgovornosti od tistih, ki so zakrivili, da  v Sloveniji z ogromno zamudo uvajamo ukrepe učinkovite rabe energije.

Kako skušate preprečiti, da bi bili podjetniki in tržniki tisti, ki bi postavljali okoljevarstvene standarde in ukrepe?

 

Učinkovito ravnanje z odpadki, plinski terminali v Tržaškem zalivu, Triglavski narodni park, zaščita Krasa, reka Mura, GSO, voda, zrak, JE Krško, obnovljivi viri energije, zaščita vodotokov in podtalnice v Slo so samo nekateri od projektov, na katerih smo Zeleni Slovenije delali v zadnjih letih. Veliko nam je uspelo, za še večjo učinkovitost pa potrebujemo učinkovito pravno državo in delovanje slovenskih medijev v duhu njihove zaveze, ki govori o pravici do informacije državljanom in državljankam Slovenije.

Glas ljudstva je dobil v demokratični Sloveniji večjo vlogo, je pa še daleč od ustavnega zagotovila, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Pohlep kapitala, ki gleda le na gospodarsko rast in dobiček, je v Sloveniji presegel dovoljene meje. V kolikor ne bomo odločnejši, si bo peščica ljudi prisvojila našo skupno naravno dediščino in naravne vire. Zeleni Slovenije želimo preprečiti, da bi morali državljani in državljanke v Sloveniji piti ustekleničeno vodo v plastični embalaži. Dolžnost države je, da zagotovi zdravo in pitno vodo v javnih vodovodnih sistemih.  

 

Kako bi lahko preprečili, da »eko, zeleno, zdravo« ne postane tržna niša tistim, ki so ravno najbolj odgovorni za klimatske spremembe in kako nevaren je pohod zelenega kapitalizma, t.i. greenbusiness?

 

Če gre za geotermalno energijo, male hidroelektrarne, ekološko kmetijstvo, železniški transport in druge oblike, Zeleni Slovenije to zelo podpiramo.

Ko pa gre npr. za gensko spremenjene organizme, pa smo odločeni, da je potrebno to tudi s pomočjo referendumskega odločanja ljudi v Sloveniji preprečiti v prid varne in zdrave hrane v okviru potrošnikovih pravic.  


 

Kako bi ocenili delo nevladnih organizacij glede okoljevarstvene problematike?

 

Zeleni Slovenije spoštujemo aktivnost in prizadevanja NVO na področju okoljevarstva. Podpiramo prizadevanje, da bi NVO postali finančno neodvisni od dnevne politike. Z nekaterimi odlično sodelujemo, tega sodelovanja si želimo še več in v tej smeri smo dali že veliko pismenih pobud. Vprašljivo se nam zdi politično opredeljevanje NVO pred volitvami, kot je to bil primer ob zadnjih parlamentarnih volitvah. Umanotera organizira javno razpravo na temo podnebne spremembe, povabi nekatere parlamentarne stranke, ZS pa ne in potem še podpre Zares.

 

_________________________________________________

SMRAD SLOVENSKI ODPADKOV

V povprečju Slovenec ustvari 421 kg odpadkov letno, na letni ravni ustvarimo v Sloveniji preko 900 tisoč ton odpadkov. Od te količine ponovno uporabimo samo 15 odstotkov odpada. Za primerjavo: Avstrijec letno odvrže 605 kg smeti, ponovno jih uporabijo 40 odstotkov, kar je pri sosedih tudi zakonsko predpisana kvota.

 

Cilji EU in Slovenije so dosti višji, kar je zapisano v operativnem programu ravnanja s komunalnimi odpadki. Prvi tak program smo dobili 2004 z jasnimi cilji do leta 2008, ki pa jih pooblaščene javne službe in pristojno ministrstvo za okolje in prostor (MOP) niso dosegle. Tako Sloveniji tudi ni uspelo urediti odlagališč komunalnih odpadkov do 15. julija lani, kar je bila obveznost iz evropske direktive, sprejete že leta 1999. Kljub dolgemu roku, se je zgodilo malo, v večini odlagališč je lani potekla veljavnost okolje varstvenih dovoljenj za obratovanje. Zato je odlagališčem MOP »umetno« podaljšalo čas obratovanja, kar predstavlja veliko dodatno obremenjevanje okolja.

 

Sedanji ukrepi ministrstva za okolje in prostor zgolj prestavljajo težave na kasnejši rok, ne odpravljajo pa osnovnega vzroka težav. Odprti in nerešeni problemi so tudi z odpadno embalažo, kjer nadzora praktično ni bilo. Ker inšpekcije tega niso nadzorovale, tudi sankcij ni bilo.

Februar 2010

Okoljski cilji:

 

1. Skladno z Direktivo 2008/98/ES o odpadkih sta določno opredeljena dva okoljska cilja

 

in sicer:

 

a) do leta 2020 se priprava za ponovno uporabo ter recikliranje odpadnih materialov, kot so najmanj papir, kovine, plastika in steklo iz gospodinjstev ter po možnosti iz drugih virov, če so ti tokovi odpadkov podobni odpadkom iz gospodinjstev, povečajo na najmanj 50 %skupne teže;

 

b) do leta 2020 se priprava za ponovno uporabo, recikliranje in materialna predelava, vključno z zasipanjem z uporabo odpadkov za nadomestitev drugih materialov, nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov, z izjemo naravno prisotnega materiala,opredeljenega v kategoriji 17 05 04 seznama odpadkov, povečajo na najmanj 70 % skupne teže.

 

Države članice morajo za dosego teh ciljev sprejeti potrebne ukrepe za spodbujanje ponovne uporabe proizvodov in priprave za ponovno uporabo, predvsem s spodbujanjem vzpostavitve in podpore omrežij za ponovno uporabo in popravila, uporabe gospodarskih inštrumentov, meril za naročila, kvantitativnih ciljev ali drugih ukrepov. Uvesti morajo tudi dodatne ukrepe za spodbujanje visoko kakovostnega recikliranja in v ta namen uvesti sisteme ločenega zbiranja odpadkov, če je to tehnično, okoljsko in ekonomsko izvedljivo ter če je primerno za doseganje potrebnih standardov kakovosti za zadevne sektorje recikliranja. V skladu s členom 10(2) je do leta 2015 potrebno vzpostaviti ločeno zbiranje vsaj za papir, kovine, plastiko in steklo.

 

MEJA S HRVAŠKO ALI »NEVER ENDING STORY«?!

Predsednik Zelenih Slovenije Vlado ČUŠ: na pregovor »Obljuba dela dolg«, se ne moremo zanesti

 

Slovenija je zgodovinsko gledano pomorska država, ki je zmeraj imela stik z odprtim morjem. Samo Zeleni Slovenije že leta opozarjamo, da mora Slovenija tudi svojim državljanom in državljankam ob meji zagotoviti normalne življenjske pogoje. Zato ne razumemo, zakaj so se bili ljudje na tem delu meje po osamosvojitveni vojni prisiljeni priključiti na hrvaško infrastrukturo (vodovod, telefon, cestne povezave,..). Diplomatske pobude in lobiranje v obliki stalne prisotnosti naših stališč v državah EU in pri najvplivnejših državnikih sveta žal ni bilo. Zato so hrvaški opinion makerji v veliki meri uspeli prepričati evropske in svetovne voditelje, da jih Slovenija izsiljuje na poti v EU. Prava rešitev je tista, ki bo obema državama omogočala korak naprej in na ta način povečala število članic EU. Zato potrebujemo pravično mejo! V kolikor to ni možno danes, je bolje mejni spor zamrzniti za 99 let . Pri tem pa mora Slovenija ohraniti vse dosedanje pristojnosti v Piranskem zalivu, tudi nesporni stik z odprtim morjem.

Neodgovornost vseh slovenskih vlad se kaže v dejstvu, da Slovenija do danes ni razvila jasne strategije za želeno rešitev mejnega spora s Hrvaško. Spomnimo se »štafetnega teka« od sporazuma Drnovšek-Račan, mednarodnega sodišča, možnost arbitraže, vmesnega dogovarjanja o mediaciji in razmišljanja o dvostranskem dogovoru. Ves čas pa izvoljeni funkcionarji vlade in poslanci papagajsko ponavljajo stanje na dan 25.6. 1991. Najprej si moramo s sosedi »naliti čistega vina«, da bomo enako razumeli pojme »stika z odprtim morjem«, »načelo pravičnosti« in načelo »zunanje pravičnosti«. Med sosedi, ki si želijo partnerstva in skupnega napredka, stvari rešujemo neposredno. Torej bi moralo tako biti tudi v primeru reševanja mejnih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško. Rešiti bi jih morali neposredno, na bilateralni ravni. Imenovane meddržavne komisije, ki so delale na reševanju teh problemov, bi morale v skoraj dveh desetletjih že zdavnaj pripraviti vse možne rešitve. Odgovorni politiki obeh držav pa bi danes morali le še izbrati najbolj sprejemljivo rešitev za obe državi. Tako pa smo Hrvaški pri podpisu sporazuma o arbitraži popustili celo »brez vrabca« v roki, v zameno za neobvezujoča zagotovila, da se bodo držali obljub zdajšnje predsednice hrvaške vlade. Kje je tu mednarodnopravna zaveza?

Nobena slovenska vlada, tudi zdajšnja ni dobila pooblastila parlamenta ali slovenskega naroda, da se igra »ruleto« na račun slovenskega nacionalnega interesa, ki ga predstavlja neposredna povezanost slovenskega morja z odprtim morjem. Luka Koper je eden najpomembnejših delov hrbtenice slovenskega gospodarskega razvoja.

Arbitražni sporazum izpostavlja Slovenijo nepotrebnim tveganjem, ko gre za končno določitev meje s Hrvaško. Zato Zeleni Slovenije ne podpiramo arbitražnega sporazuma v obliki, kot ga je podpisal sedanji predsednik slovenske vlade g. Borut Pahor.

 

 

 

 

Dekleracija Zelenega Foruma Alpe Adria in zastopnikov evropskega antiatomskega gibanja
1. srečanje 4.8.2009, Šestica, Ljubljana

 

Na predvečer spomina na katastrofo v Hirošimi so zastopniki Zelenega Foruma Alpe Adria in evropskega antiatomskega gibanja obiskali nuklearno centralo Krško. Soočeni z nepregeldnimi riziki kot so skladiščenje jedrskih odpadkov, vprašanja varnosti (obratovanja, potresov in nevarnosti terorističnih napadov na jedrske elektrarne etc.) ob odsotnosti pregeldnih in realnih stroškov obratovanja, ter ob odprtem vprašanju roka razgradnje ugotavljajo udeleženci, da seznanijo javnost o nevarnostih jedrske energije. Vse to kot izraz solidarnosti z prebivalstvom občutljivega območja prostora Alpe Adria.

 

Ob tem so se predstavniki Zelenih Foruma Alpe Adria obvezali, da intenzivirajo in poglobijo povezave med vsemi antiatomskimi nevladnimi organizacijami na področju medsebojnega informiranje in izdelajo program mobilizacije pri konkretnih dejanjih.

Atomska energija ni trajnostna razvojna možnost, uničuje okolje, vzpostavlja neodgovorno hipoteko za bodoče rodove, odvaja znatna sredstva, ki bi sicer bila nujno potrebna za izgradnjo infrastrukture obnovljivih virov energije. Zato zahtevamo Zeleni in nevladne organizacije preprečitev izgradnje novih kapacitet in opustitev prenovitev starih kapacitet jedrskih elektrarn ter razgradnjo starih jedrskih elektrarn. Preusmeritev v obnovljive vire energije je imperativ!


Anton JosipRrupnik predsednik ZH, prof. Vlado Čuš predsednik ZS, Rolf Hulp predsednik zelnih Avstije Avstrijska Koroška, Sepp Kustacher predsednik zelnih Italije južna Tirolska

 

 

ZELENI SLOVENIJE ZA REFERENDUM O PLINSKEM TERMINALU

Onesnaženje se ne ustavi na meji, zato mora imeti »želena« evroregija tudi mehanizme soodločanja

V sredo, 19. avgusta 2009 bomo izvedli internetno novinarsko konferenco, da bi predstavili problematiko in stališče Zelenih Slovenije do načrtovanih terminalov za uplinjanje zemeljskega plina pri Žavljah in pobudo za referendum. S tem bi prebivalci, ki živijo na njegovih obalah, lahko odločali o svoji bodočnosti in ne poslovni lobiji.

 

Če potlačiš resnico, bo ta čez čas tebe! (G. Reale)

 

To je bila iztočna misel prof. Vlada Čuša, predsednika Zelenih Slovenije, na predstavitvi zahteve Zelenih Slovenije in zelenih strank v Forumu Alpe Jadran po pravočasnem ukrepanju proti nesprejemljivim posegom v Tržaškem zalivu že v letu 2006. Pri celotni proceduri sprejemanja projekta gradnje kopenskega (in shore) terminala v Žavljah, v neposredni bližini slovenske meje ni bila spoštovana vrsta mednarodnih aktov in konvencij.

 

Je pobuda o evro regiji padla na prvem izpitu?

 

Odločitev Italije je v nasprotju s sklepi Beneško konferenco predstavnikov sredozemskih držav, ki so se obvezali za sodelovanje pri presoji vplivov na okolje in za trajnostni razvoj. Italijanska »tajna« priprava dokumentov izpred 4 let za dva terminala v neposredni bližini in z vplivom na ozemlje naše države je tudi v nasprotju z dogovorom iz leta 2006, ki so ga podpisali predstavniki Italije, Slovenije in Hrvaške, da bi zagotovili usklajeno delovanje pri posegih na Jadranskem morju. Očitno je »evropski skupni prostor« oz. prehod med zapisanim in prakso, »pogorel« že ob prvi nalogi, plinskih terminalih, ki predstavljajo pravo »umazano atomsko bombo«. Velika »klofuta« naši oblasti je bilo priznanje, da je za planirane posege izvedela iz medijev, ko smo Zeleni Slovenije prvi začeli opozarjati na pretečo nevarnost!

 

Če se sešteje posledice delovanja načrtovanega 20 m visokega »betonskega otoka«, ki bi bil le 120 m od slovenskih ozemeljskih voda, tj. za 3 km bližje Sloveniji kot Italiji, in naprave na Žaveljski obali, tj. ohlajanje morja z izlivi biocidnega klora, dvig z živim srebrom kontaminiranega mulja, izpuste toplogrednih plinov v že sedaj preobremenjenem zalivu, je jasen poskus ekološkega umora zaliva. Smrtni udarec ribištvu in turizmu bi zadele še tuje bojne ladje v vojnem razporedu, ki bi varovale in spremljale plinske velikanke v naših vodah. Slednje ne skrbi energetska nuja lokalnega prebivalstva Na njihov račun se skušajo okoristiti poslovni mogotci, ki bi služili s prodajo energenta tretjim državam.

 

Zaščita Jadranskega morja

 

Menimo, da se tu srečujeta dva popolnoma nasprotna koncepta prihodnosti Jadranskega morja. Po eni strani se vlagajo veliki napori stroke in civilne družbe za proglasitev severnega Jadrana za posebno občutljivo morsko področje (Particularly Sensitive Sea Area - PSSA), katerega biološko raznovrstnost je potrebno ohraniti za bodoče generacije. Na drugi strani pa se ga namerava za vsako ceno, brez kakršnegakoli odnosa do okolja, zlorabiti za ustvarjanje profita multinacionalnih korporacij. Zeleni ne nasprotujemo plinu kor energentu, smo pa proti takim posegom, ki bi poslabšali že sedanje kritične ekološke razmere v Tržaškem zalivu. Kompleksno znanje o »zalivu«, s katerim danes razpolagamo, je uspešno demaskiralo naklepe poslovnežev.
Zaradi pretečega dejstva umestitve več plinskih treminalov v severni Jadran, apeliramo na vlade RSlovenije, RItalije in RHrvaške, da nemudoma pričnejo z dogovori in reševanjem energetske politike v smeri preučitve možnosti izgradnje skupnega terminala na primerni, off shore lokaciji v severnem Jadranu, kjer bo možno zagotoviti vse varnostne in okoljevarstvene pogoje. Posledično bi se znižali stroški skupne logistike in zagotovili pogoji nadaljnjega razvoja turizma, navtičnega turizma, kmetijstva in posledično dvig kvalitete življenja prizadetega prebivlastva na območju severnega Jadrana.

 

Pravni redi v Sloveniji in Italiji dopuščajo izpeljavo referenduma kot najbolj demokratičnega postopka odločanja. Gre za neodtujljivo pravico državljanov EU, da soodločajo o dogajanjih znotraj svojega življenjskega prostora. Bistvo demokracije je v tem, da si prebivalci lokalnih skupnosti na obeh straneh meje z odločitvijo za referendum vzamejo pravice, ki bi jih morale garantirati že institucije.

 

Pomembno je sporočilo predsednika Zelenih Slovenije Vlada Čuša ob zaključku novinarske konference: »Razumeti za pravilno odločitev«, ki je namenjena tudi slovenski vladi in državnemu zboru.

 

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

MEDIJSKI UMOR DEMOKRACIJE

ANALIZA VOLITEV V DRŽAVNI ZBOR 2008

V fazi priprav je bilo opravljeno ogromno delo. Potrebno je bilo pripraviti kompletno programska izhodišča za vse odprte nacionalne teme, animirati vsa občinska okolja v katerih delujejo naši člani in simpatizerji, izpeljati kadrovske postopke, s pomočjo katerih smo dobili kandidate in kandidatke za vse volilne enote in volilne kraje, zagotoviti minimalna finančna sredstva za pokritje operativnih stroškov, izvajati program permanentne programske aktivnosti. Vse to smo izpeljali volontersko, brez plačila in z izjemnim angažiranjem predsednika stranke, generalne sekretarke in Mladih Zelenih.

Mediji, tako javni kot komercialni so onemogočili soočenja, v katerih bi bili prisotni tudi predstavniki neparlamentarnih strank. Dejansko so na ta način nezakonito posegli v volilno kampanjo in lahko ugotovimo, da so namesto ljudi, kdo naj bo izvoljen v slovenski parlament, ODLOČALI MEDIJI! Na medijsko blokado smo se s skupno akcijo odzvale vse neparlamentarne stranke in sicer z vlogo in predlogom za ukrepanje v prid zaščite zakonitosti. Vlogo smo posredovali predsedniku države, predsedniku parlamenta in Ustavnemu sodišču.

Naš predsednik stranke Vlado ČUŠ je ob tem javnosti podal tudi ostro a točno oceno teže tega dejanja, ko je izjavil, da gre za »medijski umor demokracije«! Dejstvo je, da smo v času volilne kampanje vse stranke z vloženimi kandidatnimi listami potencialno parlamentarne! Torej ni vnaprej znano kdo je ali ni parlamentarna stranka in ni možno ločevati na osnovi volitev izpred 4 let! Na tak način pa je v primeru letošnjih volitev poraz doživela demokracija. Izgubila je tudi Slovenija, saj smo na ta način izgubili veliko dobrih idej in svežino, ki jo v slovenski programski in kadrovski politiki še kako potrebujemo.

Tako imamo po volitvah iste politike in iste ideje, kot smo jih imeli pred desetimi, dvajsetimi in več leti. In spet bodo delili narod s kulturnim bojem, zganjali nebuloze, delali za klientelistične interese ipd. Seveda je takšna rigidnost političnega okolja tudi posledica našega proporcionalnega sistema ko razen županov in predsednika republike ni možna neposredna izvolitev. Zaradi nemobilnosti kadrov tudi nove ideje ne morejo prodreti. Na ta način je žal slovenska politika idejno paralizirana. Vsi naši »vladniki« se že od osamosvojitve vrtijo okoli istih stvari. Na ta način se tudi Slovenija vrti v začaranem krogu, ko imamo zmeraj iste politične akterje, ki za svoje preživetje iščejo simbiozo z gospodarstvom. Posledica tega je, da so na ta način onemogočeni sveži vstopi v politiko, kot tudi vstopi novih, perspektivnih pravnih subjektov in posameznikov v gospodarstvo.

Posebno vprašanje so civilne iniciative, na katere smo računali, da bodo v veliki meri podprle tudi Zelene Slovenije. Žal se to ni zgodilo in lahko se vprašamo, kaj je v ozadju njihovega ustanavljanja. Ko jih danes vprašate, se vsi čudjo, da Zeleni Slovenije nismo dobili večje podpore in so zelo ogorčeni. Taisti se bodo sedaj 4 leta javno vpraševali, kje so vendar Zeleni Slovenije in zakaj dopuščajo škodljive projekte na področju ekologije in varstva narave. Gre za dvojno moralo, ki bo imela za slovensko okoljsko politiko verjetno veliko škodljivih posledic.

V primerjavi z ostalimi neparlamentarnimi strankami in »zeleno konkurenco« smo glede na izid lahko zadovoljni z rezultatom. Je pa evidentno, da je podpora zeleni ideji v Sloveniji šibka, saj tudi vsi skupaj ne presežemo več kot 2%.

 

ANALIZA PARLAMENTARNIH VOLITEV 2008


Vodstvo stranke je s pripravami na volitve začelo že v decembru 2007, v februarju 2008 pa smo organizirali že tudi volilni štab in sprejeli osebne zadolžitve posameznikov. V fazi priprav je bilo opravljeno ogromno delo. Potrebno je bilo pripraviti kompletno programska izhodišča za vse odprte nacionalne teme, animirati vsa občinska okolja v katerih delujejo naši člani in simpatizerji, izpeljati kadrovske postopke, s pomočjo katerih smo dobili kandidate in kandidatke za vse volilne enote in volilne kraje, zagotoviti minimalna finančna sredstva za pokritje operativnih stroškov, izvajati program permanentne programske aktivnosti. Vse to smo izpeljali volontersko, brez plačila in z izjemnim angažiranjem predsednika stranke, generalne sekretarke in Mladih Zelenih.

Analiza parlamentarnih volitev, ki jih je pripravil volilni štab kaže naslednje:

  • planirane programske aktivnosti so bile uspešno izpeljane, predvsem zahvaljujoč angažiranosti predsednika in posameznih članov volilnega štaba

  • zbrali smo odlično kandidatno listo v vseh volilnih enotah in volilnih krajih

  • preko tiskovnih konferenc in soočenj v medijih na državni, regijski in lokalni ravni, kjer je bilo to možno, smo kljub medijski blokadi v centralnih oddajah, uspeli predstaviti naš programski pogled na nadaljnji razvoj Slovenije

  • med kandidati in kandidatkami smo imeli zastopana vsa pomembna področja od ekologije, varstva narave in kulturne dediščine, kulture, šolstva, športa, zdravstva, znanosti in do gospodarstva

  • mediji, tako javni kot komercialni so onemogočili soočenja, v katerih bi bili prisotni tudi predstavniki neparlamentarnih strank. Dejansko so na ta način nezakonito posegli v volilno kampanjo in lahko ugotovimo, da so se v bistvu mediji odločali namesto ljudi, kdo naj bo izvoljen v slovenski parlament. Na teh njihovih soočenjih smo predvsem poslušali o aferi Patria in kdo je več ali manj kriv oz. zaslužen. Na edinem soočenju na TV Slovenija, na katerem smo bili samo predstavniki neparlamentarnih strank, smo lahko opazili ogromen razkorak med vsebino in nivojem debate neparlamentarnih in parlamentarnih strank v prid neparlamentarnih. Še ob tem edinem soočenju na TV Slovenija pa so na POP TV hkrati gostili predsednike parlamentarnih strank. Lahko si mislimo, koliko ljudi je naše soočenje videlo.

  • Na medijsko blokado smo se s skupno akcijo odzvale vse neparlamentarne stranke in sicer z vlogo in predlogom za ukrepanje v prid zaščite zakonitosti. Vlogo smo posredovali predsedniku države, predsedniku parlamenta in Ustavnemu sodišču. V času do volitev nam je predsednik države odgovoril z informacijo, da je zahteval pojasnila od RTV Slovenija, predsednik parlamenta pa se je v svojem odgovoru proglasil za nepristojnega v tej zadevi. Kako je z delovanjem naše pravne države smo v tem primeru na svoji koži ponovno občutili Zeleni Slovenije.

  • Po podatkih anket, ki so iskale odgovor na vprašanje, kaj ljudi najbolj skrbi oz. vpliva na njihovo odločanje je bilo vprašanje okolja in ekologije na 9. mestu s samo 3%, kar govori o relativno nizki okoljski osveščenosti volilnega telesa.

  • Lahko smo prepričani, da so določeni mediji s svojim izločanjem in režiranjem afere Patria onemogočili boljše rezultate Zelenih Slovenije in tudi ostalih neparlamentarnih strank. Naš predsednik stranke Vlado ČUŠ je ob tem javnosti podal tudi ostro a točno oceno teže tega, ko je izjavil, da gre za »medijski umor demokracije«! Dejstvo je, da smo v času volilne kampanje vse stranke z vloženimi kandidatnimi listami potencialno parlamentarne! Torej ni vnaprej znano kdo je ali ni parlamentarna stranka in ni možno ločevati na osnovi volitev izpred 4 let! Na tak način pa je v primeru letošnjih volitev poraz doživela demokracija. Izgubila je tudi Slovenija, saj smo na ta način izgubili veliko dobrih idej in svežino, ki jo v slovenski programski in kadrovski politiki še kako potrebujemo.

  • Po volitvah imamo iste politike in iste ideje, kot smo jih imeli pred desetimi ali dvajsetimi leti. In spet bodo delili narod s kulturnim bojem, zganjali nebuloze, delali za klientelistične interese, ljudje pa nikakor ne sprevidijo, da so na koncu opeharjeni. Seveda je takšna rigidnost političnega okolja tudi posledica našega proporcionalnega sistema ko razen županov in predsednika republike ni možna neposredna izvolitev. Zaradi nemobilnosti kadrov tudi nove ideje ne morejo prodreti. Na ta način je žal slovenska politika idejno paralizirana. Vsi naši »vladniki« se že od osamosvojitve vrtijo okoli istih stvari. Na ta način se tudi Slovenija vrti v začaranem krogu, ko imamo zmeraj iste politične akterje, ki za svoje preživetje iščejo simbiozo z gospodarstvom. Posledica tega je, da so na ta način onemogočeni novi vstopi v politiko, kot tudi vstopi novi, svežih pravnih subjektov in posameznikov v gospodarstvo.

  • Rezultat volitev ni zadovoljiv, če pa pogledamo na dejstva, je očitno, da se v takšnih pogojih več ni dalo narediti. Konkretno po analizi , kaj je imelo največji vpliv na odločitev volilnega telesa so podatki naslednji: 86% soočenja na POP TV in RTV Slovenija, 3% ostali mediji, 5% reklamni spoti in oglaševanje na TV in radio, 5% javne prireditve, jumboti, javnomnenjske ankete, 1% plakati. Iz teh podatkov je jasno razvidno, da so nas ob medijski blokadi s strani POP TV in RTV dejansko odrezali od možnosti za izvolitev, saj mi nimamo financ za drago reklamiranje.

  • Posebno vprašanje so civilne iniciative, na katere smo računali, da bodo v veliki meri podprle tudi Zelene Slovenije. Žal se to ni zgodilo in lahko se vprašamo, kaj je v ozadju njihovega ustanavljanja. Ko jih danes vprašate, se vsi čudjo, da Zeleni Slovenije nismo dobili večje podpore in so zelo ogorčeni. Taisti se bodo sedaj 4 leta vpraševali, kje so vendar Zeleni in zakaj dopuščajo škodljive projekte na področju ekologije in varstva narave. Gre za dvojno moralo, ki bo imela za slovensko okoljsko politiko verjetno veliko škodljivih posledic.

- FINANCE: stranke, ki so bile v parlamentu, so za volilno kampanjo samo v enem mesecu porabile vsaka po 700.000.- €, vemo pa, da so kampanjo vodile vsaj eno leto in se tista sredstva ne vodijo zraven! Kljub financam dvema vseeno ni uspelo!


V primerjavi z ostalimi neparlamentarnimi strankami in »zeleno konkurenco« smo glede na izid lahko zadovoljni z rezultatom. Je pa evidentno, da je podpora zeleni ideji v Sloveniji šibka, saj tudi vsi skupaj ne presežemo več kot 1%. Vemo za vse poskuse, s katerimi so nas poskušali onemogočati ali prevzemati v zadnjem obdobju. Celo od znotraj smo imeli posameznike, ki so poskušali pomagati prevratnikom, ki so pred vrati čakali na zeleno luč! Ker jim ni uspelo, so se angažirali kot zelena koalicija in pri tem nezakonito uporabljali celo logotip ene od uradno registriranih strank.

Zeleni Slovenije na njihove poskuse diskreditacij ter podtikanj nismo nasedli in smo volilno kampanjo lahko rečemo odigrali brez pomembnih napak!

Protestno zborovanje Zelenih Slovenije proti umazani industriji in za ohranitev zdravja državljank in državljanov Slovenije v SLOVENJ GRADCU 12/9-2008. Protesta sta se udeležila tudi predsednik ZS Vlado ČUŠ in kantavtor Marjan SMODE, ki živi na Koroškem.


Vlado Čuš in Marijan Smode

Zeleni Slovenije smo vložili listo kandidatov za volitve v parlament 

Zeleni Slovenije smo v tem tednu vložili kandidatne liste v vseh 8 volilnih enotah po Sloveniji. Na listi imamo rekordno število 70 kandidatk in kandidatov, od tega je 32 predstavnic ženskega spola. Povprečna izobrazba je višješolska. Na listah kandidirajo študentje, upokojenci, magistri, doktorji, delavci, v glavnem lista je zelo pestra in dokazuje, da je program Zelenih Slovenije primeren za vse državljane in državljanke, ne glede na stopnjo izobrazbe in socialni status. Predsednik Zelenih Slovenije, Vlado Čuš kandidira v 8. volilni enoti v okraju številka 10, to je na Ptuju, kjer je tudi mestni svetnik. V Ljubljani kandidira na listi Zelenih Slovenije Marjan Smode, ki je s svojo pesmijo »Mrtva reka« še v »svinčenih« časih opozarjal na ogroženost okolja v Sloveniji. V peti volilni enoti v Celju nastopa zaslužni slovenski športnik Branko Vivod, rekorder v skoku v višino, v Celju v drugem okraju pa mestna svetnica Urška Drugovič. V sedmi volilni enoti v Mariboru kandidira mestna svetnica Melita Cimerman, V Ljubljani kandidira na listi Zelenih Slovenije Miha Burger, pobudnik za spremembo zakonodaje, ki bo zagotovila večjo udeležbo državljank in državljanov pri odločanju, povezanem s kvaliteto življenjskega okolja. V prvi volilni enoti kandidira Slavko Mežek, ki je izjemno angažiran na projektu kulturne dediščine Slovenije.  

Kandidatna lista Zelenih Slovenije za volitve v parlament 2008: 

IME IN PRIIMEK IZOBRAZBA VOLILNI OKRAJ
     
Volilna enota 1    
1. Slobodan Matarugić Avtomehanik 1
2. Katarina Klöckl Geograf 2
3. Slavko Ladislav Mežek Glasbeni pedagog 3
4. Marija Purgar Univ. dipl. soc. 4
5. Milan Sušnik Komercialist 5
6. Domen Zupan Elektrotehnik 6
7. Mihaela Zalokar Ekološka kmetica 7
8. Hasnija Muzurović Natakar 8
9. Silva Pišek Ing. strojništva 9
10. Aleš Fabjan Dipl. trener 10
11. Jaka Kolbl Študent 11
     
Volilna enota 2    
1. Danijel Magajne Univ.dipl.ing.gradb. 1
2. Celestina Ražman Ekonomist 2
3. Daniela Bizjak Ekon. tehnik 3
4. Iztok Babič Profesor ŠV 4
5. Zvonko Pogelšek Kovinar 5
6. Matej Bombač Zdravstvni tehnik 6
7. Mujaga Beganović Voznik 7
8. Franc Turk Ekon. tehnik 8
9. Zdravko Kobal Ing. metalurgije 9,11
10. Marija Jevšenak Ekonomist 10
     
Volilna enota 3    
1. Marija Gale Višji upravni delavec 1
2. Milena Škulj Medicinska sestra 2,3
3. Miha Burger Univ.dipl.ing.arh 4,8
4. Boštjan Hanželič Elektrotehnik 5
5. Majda Teodorovič Ekonomist 6,11
6. Marjan Smode Glasbenik 7,9
7. Barbara Škedelj Dipl. komercialist 10
     
Volilna enota 4    
1. Marjetica Stražar Ekon. tehnik 1,4
2. Zijad Jahić Zidar 2
3. Anica Kastelic Krojačica 3
4. Cvetka Frece Upravno adm. tehnik 5,6
5. Polona Fink-Vukovac Vzgojiteljica 7,8
6. Vojko Rogelj Strojni tehnik 9
7. Janez Ludvik Rus Dipl. ing.kemij. tehn. 10
8. Zorina Weith Dipl. ekonomist 11
     
     
Volilna enota 5    
1. Barbara Čater Komercialist 1
2. Urška Drugovič Univ. dipl. biolog 2
3. Franc Branko Vivod Zlatar, zaslužni športnik 3
4. Tatjana Tominc Ing. gradbeništva 4
5. Milan Ferjan Tehnolog 5
6. Marija Jurak Trogar Profesorica 6
7. Marjan Tratnik Strojni tehnik 7
8.Andreja Hochkraut Socialna delavka 8
9. Jelka Cesar Šivilja 9,11
10. Zoran Rožič Kemijski tehnik 10
     
Volilna enota 6    
1. Brigita Mirosavljević Gimnazijski maturant 1,8
2. Milan Samide Komunalni ing. 2,3
3. Alenka Rehberger Dipl. defektolog 4,6
4. Nastja Geltar Študentka 5
5. Tomaž Šerbec Strojni tehnik 7
6. Đurđa Franko Kuharica 9,11
     
     
Volilna enota 7    
1. Zdenka Rantaša Poslovodkinja 1
2. Janez Javševec Ing. elektronike 2
3. Zlatko Tišljar Kibernetik 3
4. Marko Kljajič Strojni tehnik 4
5. Leopold Vrbljač Komercialist 5
6. Zvonka Zadravec Komercialist 6
7. Gregor Lajter Lesarski tehnik 7
8. Nikolaj-Andrej Stare Mag. krajinske arhik. 8,10
9. Melita Cimerman Profesorica 9
10. Franc Jesenek Avtomehanik 11
     
Volilna enota 8    
1. Maja Mataič Dipl. ing. tekst. tehn. 1,5
2. Rado Antolič Dipl. ing. geodezije 2,3
3. Milan Trol Turistični tehnik 4,11
4. Črtomir Zadravec Kemijski tehnik 6
5. Rudolf Vogrin Inovator 7
6. Milena Babič Ing. tekst. tehnologije 8
7. Marjeta Volgemut Dipl. ing. agronomije 9
8. Vlado Čuš Profesor 10

NOVA POT 2008 do 2012 in naprej 

Okolje in prostor:

Cilj Zelenih Slovenije je zagotoviti varno, prijazno, zdravo in kakovostno življenjsko okolje za vse državljane in državljanke Slovenije.

Izdelali dolgoročno in celovito strategijo s konkretnimi ukrepi za zaščito vodnih virov, tal, zraka in slovenske krajine. Oblikovali bomo predlog za zeleno davčno reformo, z njo spodbujali tehnološki razvoj, uporabo obnovljivih virov in preprečevali negativne vplive na okolje. Dopustni so takšni posegi v okolje, ki jih je mogoče obvladovati z izravnalnimi ukrepi.

Slovenija potrebuje učinkovite ukrepe za celostno upravljanje snovnih in energetskih tokov

Zeleni Slovenije zagovarjamo še strožji nadzor varstva na ožjih, širših in vplivnih vodnih območjih za zaščito podtalnice in pitne vode.

Zeleni Slovenije pričakujemo in podpiramo hitrejše ukrepe za izboljšanje stanje zraka v Slovenskih mestih.

Zeleni Slovenije podpiramo prizadevanja društev oblikovalcev Slovenije v smeri ustrezne zakonske zaščite pred posegi v prostor, ki kvarno vplivajo na podobo Slovenske krajine.

Zeleni Slovenije bomo predlagali in podprli v parlamentu pristop k strateškim okoljskim meritvam, tj. monitoringu na vseh območjih v Sloveniji, kjer so ogroženi voda, tla ali zrak

Zeleni Slovenije bomo v še večji meri odpirali poti sodelovanja z najrazličnejšimi nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s problemi okolja in trajnostnim razvojem Slovenije. 

Ozelenimo mesta

Glavni cilji, za katere si bomo prizadevamo Zeleni Slovenije, so močne skupnosti in za življenje primerna mesta; s socialno in ekonomsko varnostjo za vse državljanke in državljane.

Vzpodbujali bomo ohranjanje obstoječih zelenih površin v mestih in urejanje novih na območjih, kjer jih ni in so namenjena bivanju prebivalstva.  

Varna in zdrava hrana

Zagotoviti moramo, da bo imel potrošnik prednost, in da bi zagotovili varno hrano za vse, morajo biti zavarovane pravice živali. To vključuje njihovo rejo kot tudi način, kako jih transportirajo. Zagotoviti moramo tudi, da je potrošnik deležen ustrezne zaščite s pomočjo pooblaščenega in korektnega označevanja živilskih produktov, ki zagotavlja sledljivost njihovih vsebin. Seveda smo zeleni vselej za uveljavitev načela previdnosti in zato zavračamo genetsko spremenjene organizme v hrani. Želimo ukrotiti moč kemične industrije in hočemo, da prevzame odgovornost za varnost svojih proizvodov in postopkov.       

Zdravje :

Izboljšati kulturo spoštovanja pacientovega časa, kontrolo kvalitete zdravljenja in čim hitrejšo pot do diagnoze. Uvesti sistemsko možnost za »drugo mnenje« in zagotoviti pravočasno dostopnost specialističnih storitev.

Izboljšali bomo skrb za zdrav življenjski slog z namenom podaljšanja pričakovane življenjske dobe. Razvili bomo sistem zdravljenja na domu za starejše ki bodo želeli preživeti starost ob domačem ognjišču in izenačili njihove pravice z oskrbovanci v domovih starejših. 

Razvijanje demokracije

Razvoj demokracije zahteva odločno povečanje OBLASTI DRŽAVLJANOV. To pomeni, da moramo imeti v ospredju naše zelene vizije polno varovanje državljanskih pravic, človekovih pravic, ženskih pravic in pravic manjšin. Manjšine je treba integrirati, njihovo različnost in njihove kulturne pravice je treba spoštovati. Mi Zeleni Slovenije bomo delovali za večjo pravico udeleženosti civilne družbe in nevladnih organizacij.

Zeleni Slovenije imamo v svojem programskem temelju zapisano tudi zavezo, da bomo najprej upoštevali voljo državljank in državljanov Slovenije, ki jim je potrebno sistemsko skozi dopolnjeno zakonodajo omogočiti večjo participacijo pri odločitvah, ki vplivajo na pogoje in kvaliteto njihovega življenja. 

Konkurenčno gospodarstvo in trajnostni razvoj:

Dosegali jo bomo s tehnološko razvitim in inovativnim gospodarstvom ob spoštovanju visokih standardov varovanja okolja in zagotavljanju prožne varnosti zaposlenih. Slovenija mora z vlaganji v področje znanosti in raziskav, ne samo dohiteti, ampak povečati delež proračuna za te namene, v primerjavi z EU in najrazvitejšimi državami sveta.

Do konca leta 2010 naj imajo vsa podjetje in vsi državljani in državljanke Slovenije možnost povezovanja v širokopasovno omrežje  (hitri internet).

Okrepili bomo moč in položaj neodvisnih institucij nadzora, z ukrepi deregulacije pa sprostili in spodbudili podjetniške pobude. 

Delo, družina in socialne zadeve :

Potrebujemo socialno državo, ki bo zagotavljala večjo blaginjo za vsakogar in večjo pravičnost pri delitvi rezultatov gospodarske rasti. Minimalno plačo bomo dvignili na raven, ki bo zagotavljala resnično pokrivanje normalnih življenjskih stroškov.

Podpirali bomo socialni dialog in usklajevanje interesov med delom in kapitalom, da bosta v ospredju vedno človek in blaginja za vse. Uvedli bomo finančno subvencijo socialno šibkim mladim družinam, ki bo pomenila takojšnjo pomoč pri reševanju stanovanjskega vprašanja in varstva otrok. Še naprej bomo zagotavljali pravičen sistem usklajevanja pokojnin in pripravili predlog za znotraj generacijsko solidarnost. 

Finance :

Podpiramo uvajanje takšnega proračuna, ki bo omogočal tudi spremljanje doseganja razvojnih ciljev glede na vložena sredstva. 

Izobraževanje:

Otrokom in mladim zagotoviti enake možnosti izobraževanja, razvoja in zaposlitve. 

Promet:

Odpirati perspektivo vsem oblikam prometnih poti, pri tem pa Slovenijo prometno povezati znotraj in navzven. Poseben poudarek velja strategiji razbremenjevanja okolja, ko gre za izpuste CO2. Slovenijo je potrebno narediti tudi kolesarjem prijazno z hitrejšim vključevanjem v mednarodno kolesarsko mrežo. Oblikovati enotno vozovnico za vse oblike javnega prometa za vso državo in z ustreznimi subvencijami znižati cene prevozov v javnem avtobusnem prometu. 

Regionalni razvoj in lokalna samoupravo:

Do konca leta 2009 se naj vzpostavijo pokrajine in preko njih enake izhodiščne možnosti za enakomeren razvoj. Zagotoviti ustrezne pogoje za poseljenost na celotnem območju RS. 

Kmetijstvo:

Z ustreznimi subvencijami, strokovnim svetovanjem in drugimi ustreznimi ukrepi povečati delež ekološkega kmetijstva na 25%. Z naravnimi viri bomo upravljali trajnostno. Izvajali bomo sektorsko strategijo za prilagajanje klimatskim spremembam. 

Pravosodje:

Zagotoviti pravično sojenje s povečanjem odgovornosti predsednika sodišča za doseganje rezultatov sodišč, mandat predsednika sodišča pa vezati na doseganje rezultatov. Enako velja za predsednika Vrhovnega sodišča.

Zagotoviti možnost 24-urnega vpogleda v zemljiško knjigo, možnost 24-urnega vpogleda v sodni register, možnost 24-urnega vlaganja, izvršb, tožb, in pritožb. 
 

Politično sistem in javna uprava:

Preko ustavne spremembe ukiniti Državni svet in povečati število poslancev Državnega zbora na 120. Državna uprava naj postane kakovosten in učinkovit servis za državljane z odpravljanjem birokratskih ovir. 

Zunanje zadeve:

Vodili bomo odgovorno zunanjo politiko, ki bo omogočala reševanje globalnih okoljskih problemov. Nova slovenska vlada naj sprejme sklep o odpoklicu slovenskih vojakov iz Iraka.

Zunanja politika se naj v večji meri angažira pri ustvarjanju pogojev za stabilizacijo razmer na zahodnem Balkanu in naj poveča delež sredstev za razvojno sodelovanje.  

Kultura:

Povečali bomo sredstva za programsko dejavnost.  

Mladi

Na področju kulture, znanosti, športa in preživljanja prostega časa bomo podprli povečanje sredstev za programe, namenjene otrokom, mladostnikom in študentom.

Konkretno – v proračunu države in občin je potrebno zagotoviti tudi sredstva za profesionalizacijo animatorjev na teh področjih. 

Šport

Vzpodbujali bomo premišljeno urejanje športne infrastrukture in pogojev za treninge naših športnikov. Prav tako bomo skrbeli za vzpodbujanje rekreativnega športa za vse starostne skupine. Dobitnikom kolajn na največjih svetovnih tekmovanjih se naj prizna status zaslužnega športnika in do življenjska renta. 

Varnost in vandalizem

Zagotoviti je potrebno zavarovanje ljudi in premoženja ter učinkovito ukrepanje pristojnih organov. Eden od ukrepov, ki ga Zeleni Slovenije predlagamo, je tudi več vzgojnega dela v šolah ter kampanj za osveščanje in izobraževanje ljudi.  

Mediji

Zeleni Slovenije spodbujamo pluralnost medijev in predvsem svobodo medijev, kar pa medije hkrati zavezuje, da spoštujejo najvišje profesionalne standarde, ko gre za strokovnost in etiko.  
 
 

Ljubljana, 12.8. 2008  

                                          Predsednik Zelenih Slovenije:

                                          VLADO ČUŠ

Volilna konvencija Zelenih Slovenije v Celju 

Zeleni Slovenije smo v nedeljo, 23.8.2008 na volilni konvenciji potrdili listo kandidatk in kandidatov za letošnje parlamentarne volitve in sprejeli volilni program stranke za obdobje 2008 - 2012. Naš volilni slogan je NOVA POT.

IMAMO MOČNO LISTO POSLANSKIH KANDIDATK IN KANDIDATOV V VSEH VOLILNIH ENOTAH IN VOLILNIH OKRAJIH, KI JE TUDI V PRAKSI SPOSOBNA IZVESTI SPREJETI PROGRAM !

 

Morda je sedaj priložnost, da nadoknaditE zamujene prložnosti v minulih 4 letih, ko smo stranko programsko, kadrovsko in organizacijsko prenovili in napovedujemo vrnitev v slovenski parlament.

ZELENI SLOVENIJE USTANAVLJAMO NOVO POKRAJINO

Vsaki referendum omogoča neposredno izražanje volje ljudi in zato ga Zeleni Slovenije podpiramo

Zeleni Slovenije opozarjamo tudi na evropske izkušnje, ko gre za pokrajinsko organiziranost in ki potrjujejo, da ljudje na nižjih ravneh organiziranosti veliko bolje poznajo svoje potrebe.
Neposredna odgovornost jih sili tudi v optimalni razvoj lastnih potencialov in na drugi strani tudi v učinkovitejši nadzor nad racionalno porabo sredstev.
Slovenija potrebuje pokrajine čim prej, pri čemer končno število pokrajin ni najpomembnejše. Najpomembnejša je vsebina, ki bo omogočila hitrejši, enakomernejši in kakovostnejši razvoj vseh delov Slovenije.
Zeleni Slovenije v področjih, ki jih bodo pokrivale pokrajine, posebej izpostavljamo skrb za človeške vire, trajnostni razvoj, varovanje naravne dediščine, prometno povezljivost znotraj Slovenije in učinkovito reševanje socialnih problemov.
Zraven predlaganih pokrajin bomo Zeleni Slovenije ustanovili dodatno novo pokrajino, ki bo skrbela za manjšine in etnične skupine v Sloveniji ter vključevala tudi predstavnike slovenskih manjšin v tujini. To seveda ne bo fizična pokrajina, ampak predvsem virtualno živeča pokrajina. Sestavljali jo bodo posamezniki v organizirani skupini, ki bo preko te virtualne pokrajine dnevno živela v glavah ljudi in krepila duh medkulturnega dialoga. Hkrati bomo posebno pozornost namenili tudi ohranjanju slovenskega jezika in kulture.

V slovenskem parlamentu že tri mandate poslušamo, da je Slovenija preveč centralizirana država in da so razlike v kakovosti življenja med posameznimi regijami prevelike.
Poslušamo tudi zgodbo, da so protiutež močni državi in majhnim občinam lahko le pokrajine. Vse to seveda drži in Zeleni Slovenije smo se o tem v preteklosti že večkrat izrekli.
Žal pa politične stranke, ki so v teh mandatih bile (in so še) v parlamentu v tem primeru eno govorijo in čisto nekaj drugega delajo. V treh mandatih parlamenta se niso bile sposobne dogovoriti o formuli, ki bi pokrajinam v Sloveniji omogočilo začetek uspešnega delovanja.
Neverjetno je, da se parlamentarne stranke sedanje pozicije oz. prejšnje opozicije in sedanje opozicije oziroma prejšnje pozicije ne morejo zediniti o številu pokrajin. 14 pokrajin je oblikovala v svojem predlogu že prejšnja parlamentarna pozicija, ki je danes opozicija.

Nedeljski referendum o pokrajinah, ki je posvetovalne narave bo dal ljudem možnost, da se sami izrečejo glede lastnega nadaljnjega razvoja. Lahko pa se zgodi, da bodo volivci, ki so zasuti z nasprotujočimi si informacijami in političnim obračunavanjem, rokavico vrnili izvoljencem v slovenskem parlamentu.

 

Zeleni Slovenije ugotavljamo, da je zaradi zamud pri ustanavljanju pokrajin državljanom in državljankam Slovenije bila že strojena velika škoda. Razlike med statističnimi regijami so se v zadnjih desetih letih vztrajno povečevale. Razmerje bruto družbenega proizvoda na prebivalca med najmanj razvito Prekmursko statistično regijo in najbolj razvito Ljubljansko statistično regijo je danes 1 : 2, pri razporeditvi dohodnine na prebivalca pa kar 1 : 12.
Druga stopnja lokalne samouprave deluje v vseh razvitih državah pozitivno, ko gre za zmanjševanje razlik med njimi. Zeleni Slovenije upravičeno domnevamo, da bo enako tudi pri nas. Zelo jasno pa je, da smo v Sloveniji izgubili kar nekaj predpristopne pomoči in denarja iz kohezijskega in strukturnih skladov EU.
Na regijski ravni bi gotovo lažje izbrali prave razvojne programe in ažurneje pripravili tudi projekte zanje v primerjavi s sedanjim sistemom dela, ki se vodi iz državnih pisarn.
Sedanja opozicija v parlamentu v svojem nasprotovanju izpostavlja strah, da bodo številčne pokrajine povečale birokracijo in da bodo pokrajinski sveti postali zatočišče odsluženih funkcionarjev. Zeleni Slovenije verjamemo, da bo veliko sedanjih poslancev izpadlo iz parlamenta, saj ne delajo za dobro vseh ljudi v Sloveniji. Upamo, da se bodo spomnili svojih besed in skrbi in jih ne bomo videli med kandidati na prvih pokrajinskih volitvah.
Očitek, da v nekaterih od predlaganih 13 pokrajin morda ne bi znali racionalno ravnati z zaupanim jim davkoplačevalskim denarjem Zeleni Slovenije zavračamo. Verjamemo, da so v vsaki pokrajini, ki bo ustanovljena, sposobni odločati o lastnem razvoju in po načelih dobrega gospodarja.

Zeleni Slovenije tudi pozdravljamo spremembe, ki jih bo prinesla uvedba pokrajin na področju demokracije in politične kulture. Po ustanovitvi pokrajin, naložbe v zapostavljena ali manj razvita območja ne bodo več odvisne od strankarske pripadnosti županov in njihove servilnosti. Sredstva bodo razdeljena po racionalnih merilih, brez vpliva dnevne politike. To bo prineslo tudi sistemsko rešitev, ko gre za odpravo političnega klientelizma, ki ga poznamo iz sedanjih mandatov, ko so župani množično romali v ministrske pisarne v Ljubljani.

 

                                                                                              Predsednik Zelenih Slovenije:
                                                                                              Vlado ČUŠ

 

 

 

Zeleni Slovenije samostojno na jesenskih volitvah

Arhiv STA
Maribor, 11. junija (STA) - Zeleni Slovenije so ob današnji 19. obletnici od ustanovitve stranke v Mariboru med drugim predstavili svoje načrte pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami. Kot je za STA povedal predsednik stranke Vlado Čuš, nameravajo na jesenskihvolitvah kot edina okoljska stranka nastopiti samostojno, trenutno pa so še v fazi evidentiranja kandidatov.
Čuš je dejal, da se slovenske politične stranke po njegovem mnenju trenutno ne ukvarjajo s pravimi in najbolj pomembnimi temami, ki jih po njegovem mnenju predstavljajo okoljske teme in trajnostni razvoj. Razmere na tem področju se mu zdijo zaskrbljujoče, na kar kaže tudi vsakodnevna rast števila ustanovljenih civilnih iniciativ. Kot je dejal, ve, da so nekatere med njimi tudi politične narave, a tiste, s katerimi so sami imeli stik, kažejo predvsem na problematiko kakovosti življenjskega okolja.
"V zvezi s temi vprašanji imamo Zeleni tudi povsem konkreten predlog, da državni zbor končno nameni eno od točk tudi okoljskim problemom in odkritju vzrokov, zakaj nastajajo že omenjene številne civilne iniciative, povezane predvsem s problematiko ekologije in pogoji, v katerih ljudje živijo," je dejal predsednik Zelenih, katerega cilj je, da bo v naslednjem sklicu njegova stranka postala del parlamenta.
Po njegovih besedah je namreč dejstvo, da so okoljske tematike v državnem zboru premalo prisotne, to pa je posledica tega, da sedanje parlamentarne stranke v svojih programih sicer predvidevajo tudi okoljsko politiko, ki pa je ne uresničujejo.
Na jesenskih volitvah bodo nastopili samostojno, medtem ko so vse ostale okoljske stranke po Čuševih besedah "razbežale vsaka nazaj k svoji matici" in bodo kandidirale pod okriljem večjih strank. Cilj Zelenih Slovenije na volitvah je vstop v parlament, po njih pa so odprti za povezovanje s komerkoli, ne glede na politično stran, ki ji pripadajo, pomembna je le njihova okoljska naravnanost.
Sicer pa Zeleni med svoje uspešne projekte v zadnjih letih med drugim štejejo ustanovitev in aktivnosti Zelenih Alpe Adria, oživitev dela Mladih zelenih Slovenije, ustanovitev Zelene akademije in Kluba občinskih svetnikov, preprečitev gradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, energetsko resolucijo EU, predlog ukrepov za zaščito podtalnice in pitne vode v Sloveniji, reka Mura in mednarodni naravni park, izboljšanje stanja zraka v slovenskih mestih in številne akcije na državni, regijski in lokalni ravni, ko je šlo za izboljšanje življenjskih pogojev ljudi ali preprečevanje gradnje za okolje škodljivih projektov.


Predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš.

Predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš je v Mariboru odprl mednarodno okroglo mizo o gospodarjenju z odpadki

V Mariboru se je 6. junija v organizaciji Zelenih Slovenije in avstrijske zelene akademije uspešno končala okrogla miza na temo gospodarjenje z odpadki. Kot predavatelji so sodelovali dr. Walter Felber iz Graza, Milka Leskošek iz Celja, Katja Buda z Ministrstva za okolje in prostor ter Branko Kosi iz mariborske Snage. 
Prisotni so se strinjali, da je na tem področju Slovenija naredila premalo, ko gre za ločeno zbiranje odpadkov. Na področju ločenega zbiranja z gospodinjstev je potrebno zgostiti mrežo ekoloških otokov, za mešane komunalne odpadke zgraditi tehnološko vrhunske predelovalnice, da bo količina sekundarnih surovin, komposta in energentov čimvečja, odlaganje preostalih inertnih odpadkov pa čim manjše. Na področju industrijskih odpadkov pa moramo vzpostaviti učinkovito logistiko zbiranja od poslovnih subjektov, ki jih sami ne morejo opraviti ustrezne predelave.
 
da

¸

OB SVETOVNEM DNEVU VARSTVA OKOLJA - 5. JUNIJ

Nova študija ZN za okolje (UNEP) opozarja svetovne vlade, da morajo začeti ukrepati glede okoljevarstvenih problemov. Študija, v kateri je sodelovalo 1.400 znanstvenikov, je pokazala, da je potrošništvo preseglo vse razpoložljive vire. Vsaka oseba na Zemlji potrebuje sedaj za tretjino več zemlje za “preživetje”  kot ji jo lahko planet preskrbi.
Medtem človekov vpliv ogroža biodiverziteto: 30%  dvoživkam, 23% sesalcem in 12% ptičev grozi izumrtje in ena izmed desetih svetovnih velikih rek se izsuši preden doseže morje. Čeprav je bilo od leta 1987 sprejetih nekaj za okolje dobrih ukrepov (npr. Kyoto) so bile reakcije in rešitve glede na silo problemov prepočasne in nepopolne.
Sistematično uničevanje narave in planeta je doseglo točko, kjer je ekonomska sposobnost postavljena pred izziv  in račun, ki ga bomo morali predati otrokom, bo mogoče nemogoče plačati.  Zato smo dolžni permanentno opozarjati na nujnost ukrepanja zaradi ogroženosti našega planeta in širše ter uspešnejše prizadevanje za trajnostni razvoj tudi v Sloveniji.    

Raziskave Erobarometra in Zelenih Slovenije

Raziskava Eurobarometra kaže, da se na vrhu seznama okoljevarstvenih problemov, zaradi katerih so Evropejci najbolj zaskrbljeni, uvrščajo podnebne spremembe, onesnaženost vode in zraka, nesreče, ki jih povzroči človek, in uporaba kemikalij.

Poleg tega se večina neprijetno počuti tudi zaradi uporabe gensko spremenjenih organizmov (GSO) v kmetijstvu. Približno 58 odstotkov evropskih državljanov je namreč zaskrbljenih zaradi uporabe GSO, 21 odstotkov pa je tej uporabi naklonjenih.

Evropski državljani kažejo tudi pripravljenost kupovati okolju prijazne proizvode. Približno tri četrtine Evropejcev je namreč izjavilo, da so pripravljeni to storiti, pa čeprav bi to pomenilo, da bi plačali malo več. Vendar pa je v povprečju le 17 odstotkov Evropejcev izjavilo, da so v zadnjih mesecih kupili okolju prijazne proizvode. To pomeni, da je skoraj 60 odstotkov Evropejcev pripravljeno spremeniti prehrano in uživati zelene proizvode, vendar tega do zdaj še niso storili.

 

Župani slovenskih mest bodo morali izboljšati svoje delo

 

Rezultati ankete, ki smo jo lansko jesen opravili Zeleni Slovenije v mestnih občinah po Sloveniji je pokazala, da večino vprašanih najbolj motijo smrad in onesnažen zrak,  neurejenost mesta, vandalizem, nezadovoljni so zaradi neurejenega prometa in pomanjkanja kolesarskih stez, malomarnega odnosa do narave, motijo jih smeti in divja odlagališča, nezadovoljni so s parkirnim režimom v mestu, pogrešajo pa tudi večjo skrb za naravno dediščino in ažurno informiranje o dogajanju v mestu.
 
 
 

V  A  B  I  L  O  

NA MEDIJSKO KONFERENCO

 

V četrtek,  5. junija 2008 ob 11.00 uri v prostorih mestne četrti Lava,  Iršičeva ulica 2 v CELJU.

 

    • Energetska politika Slovenije in učinkovita raba energije
    • Podnebne spremembe in predstavitev letaka Zelenih Slovenije, ki vsebuje osnovna pravila za zmanjšanje izpusta CO-2, k čemer lahko prispeva vsak posameznik
    • Energetska resolucija, ki smo jo Zeleni Slovenije in članice Zelenih Alpe Adria ob letošnjem svetovnem dnevu okolja posredovali vsem političnim strankam v Sloveniji in Evropskemu parlamentu
    • Razvitje sporočila na 7 metrskem transparentu Zelenih Slovenije ob letošnjem Svetovnem dnevu varstva okolja.
Veselimo se srečanja z vami.
 
Lep zeleni pozdrav,
 
 
Predsednik Zelenih Slovenije:
Vlado ČUŠ

Zeleni Celja zasadili v Celju pet platan

Ob prvem spomladanskem dnevu in svetovnem dnevu voda, 22. marcu, so Zeleni Celja Mestni občini Celje simbolično podelili pet platan ob sprehajališču na bregu reke Savinje.

Zeleni Celja so Mestni občini Celje simbolično poklonili pet platan. »Platane nam bodo s svojim zelenjem skozi celo leto ponazarjale simbol pomladi, narave, čistega in zelenega okolja, našega zelenega mesta, kakršnega si želimo tudi v bodoče,« je ob zasaditvi platan ob sprehajališču na bregu Savinje, ki sta se ga udeležila tudi predsednik Zelenih Slovenije, profesor Vlado Čuš, in župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, dejala članica Zelenih Celja in mestna svetnica Urša Drugovič iz podjetja VO-KA Celje. »Sprehajališče ob Savinji smo izbrali z razlogom, ob svetovnem dnevu voda. Prav je namreč, da se vode ne spominjamo le ob svetovnem dnevu voda, ampak skozi vse leto,« je dodala Drugovičeva. Posaditev petih platan ob Savinji je jasno sporočilo vsem nam, da je treba naravi ne le jemati, ampak ji tudi dajati, vračati.

"Celje je mesto, ki ima precej zelenih površin, pa tudi dreves. V okviru danih možnosti in denarja se trudi vzdrževati tudi zelene površine, vendar pa Zeleni Celja žal ugotavljamo, da v celotnem mestu, ne le v starem mestnem jedru, manjka celovita zasnova ureditve odprtega prostora in zelenih površin, ki bi nakazovala načine in vrsto zasaditev glede na morfološko strukturo odprtega prostora prostora in namembnosti," je na včerajšnji priložnostni slovesnosti poudarila Urša Drugovič.

Investitorji novih gradenj, kot so trgovski centri in naselja stanovanjskih blokov, po prepričanju Zelenih ne posvečajo dovolj pozornosti zelenim površinam. Po izgradnji objektov nihče ne preverja, ali so zasaditve, ki so bile predpisane v načrtih zasaditev v gradbenih dovoljenjih, tudi izvedene in usklajene z občinskimi prostorskimi akti. Zeleni apelirmjo na občinsko vodstvo, da pri gradnjah na območju občine vztraja pri dejanski zasaditvi zelenila v predvidenem obsegu in vrsti in jim prepreči izdajo gradbenega dovoljenja, dokler investitorji zunanje ureditve ne uskladijo s predpisi.

V 19 letih so Zeleni Slovenije občinam podarili že preko 30 tisoč drevesnih sadik

 

 

     
   

SESTANEK PREDSEDNIKA ZELENIH SLOVENIJE IN ČASTNEGA PREDSEDNIKA AVSTRIJSKE ZELENE AKADEMIJE

 

Zeleni Slovenije smo imeli v petek, 14. marca v Mariboru delovni sestanek z predstavnikom Zelenih Avstrije in častnim predsednikom avstrijske Zelene akademije Thomasom Weitzom.

Glavna tema pogovora je bilo strokovno sodelovanje med Zelenimi Slovenije in avstrijsko Zeleno akademijo v letu 2008 in naprej. Sestanku sta zraven predsednika Zelenih Slovenije Vlada Čuša, prisostvovali tudi podpredsednica stranke Melita Cimerman in predsednica Programskega sveta. Tema pogovorov so bile tudi letošnje parlamentarne volitve v Sloveniji in namera  Zelenih Slovenije, da poskusimo povezati zeleno opcijo za skupen nastop na volitvah.  Predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš je izpostavil, da Slovenija potrebuje močne Zelene Slovenije, da bi lahko prišli v parlament. Pri tem bi lahko v večji meri pomagali tudi s strani EFGP (Evropski Zeleni), ki sedaj preferirajo SMS, katera bo na letošnjih volitvah nastopila v koaliciji s SLS. Zeleni Slovenije v letu 2008 po besedah predsednika pričakujemo od EFGP omogočitev sodelovanja in permanentnega vključevanja v delovne aktivnosti vsem zelenim političnim strankam v državah znotraj Evropskega parlamenta.

Delovnega sestanka so se udeležili tudi predstavniki Mladih Zelenih, ki so že navezali stike z Zeleno mladino Avstrije in v letu 2008 lahko računamo tudi na kakšen skupen projekt.

     
   

Zeleni Alpe Adria vladi predali resolucijo o energetski politiki

Zeleni Alpe Adria, ki združujemo Hrvaško, Avstrijo, Italijo in Slovenijo, smo 22. februarja vladi predali resolucijo o vidikih energetske politike EU. "V 21. stoletju nas čaka najpomembnejša tekma v skrbi za okolje in za odgovore na vprašanja o alternativnih virih energije," je ob predstavitvi resolucije poudaril predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš.

V resoluciji Zeleni Alpe Adria pozivajo k razmisleku pristojne vlade 27 držav EU in lastnike jedrskih elektrarn v uniji. Med drugim pozivajo k prenehanju gradnje novih reaktorskih blokov, razvoj in uresničenje scenarija za umik jedrske energije do leta 2025, skrb za varno in zanesljivo oskrbo z energijo, podpora inovativni tehnologiji, razvoj znanosti in podpora varovanja krajin in ekosistemov.
Na novinarski konferenci v Ljubljani je Čuš med drugim tudi poudaril, da je potrebno načrtovane izgradnje jedrskih elektrarn v Evropi, tudi drugega bloka jedrske elektrarne Krško, postaviti pod vprašaj. Obenem pa je opozoril, da Slovenija svojega nacionalnega akcijskega načrta o doseganju odprave ovir za učinkovito rabo energije, še ni notificirala pri evropski komisiji.

Predsednica Zelenih na Koroškem Zalka Kuchling je prepričana, da je treba v regiji Alpe Adria krepiti zeleno zavest in poudarjati možnosti obnovljivih virov energije. Izrazila je podporo mnenju svojega slovenskega kolega Čuša, da je treba resno razmisliti o smiselnosti jedrske energije. "Regijo je potrebno povezati v energetsko učinkovit prostor," je še povedala.
Predsednik Zelenih Italije Hubert Frasnelli je tudi izpostavil problem izgradnje drugega bloka v Nuklearni elektrarni Krško. "Finančna sredstva bi namesto za izgradnjo drugega bloka lahko preusmerili v iskanje alternativnih virov obnovljive energije," je prepričan.

     
   

ZELENI ALPE ADRIA BOMO V PETEK, 22.2. 2008 SLOVENSKI VLADI PREDALI RESOLUCIJO O ENERGETSKI POLITIKI SLOVENIJE IN EU, V KATERI SE ZAVZEMAMO ZA POSTOPEN UMIK IZ JEDRSKE ENERGIJE. RESOLUCIJO BODO PREJELE TUDI VLADE DRŽAV EU TER HRVAŠKA.

OBJAVLJAMO IZVLEČEK IZ PISMA PRVAKA ZELENIH SLOVENIJE VLADA ČUŠA PREDSEDNIKU SLOVENSKE VLADE, G. JANEZU JANŠI

Spoštovani predsednik vlade RS, g. Janez Janša

S prevzemom predsedovanja EU je Slovenija prevzela odgovornost usklajevanja energetske politike za vse članice EU. Ta vloga ni zanemarljiva, saj vemo, da se sprememba politike energetskih podjetij v posameznih državah ne dosega po neki prosti izbiri. K temu jih lahko prisili dosledna politika posameznih vlad. Ko gre za obnovljive vire energije je lahko primer dobre prakse Nemčija, ki se je odločila za zaprtje jedrskih elektrarn in na drugi strani izjemno povečala investicijska vlaganja v obnovljive vire energije. Pri tem je pomembno, da je za to pridobila tudi podporo javnosti.

Jedrske energije ni mogoče prišteti k »čistim« in ekološko neoporečnim oblikam energije, niti je ni mogoče označiti kot alternativno, obnavljajočo se obliko energije. Jedrska energija lahko spada samo med energetske vire z nizkimi izpusti ogljika. Nahajališča urana so na Zemlji sicer omejena, po najnovejših raziskovalnih izsledkih, bodo zaloge izčrpane najkasneje do leta 2070. Nedvomno je jedrska grožnja človeštvu in življenju na Zemlji prevelika in zanjo politično ni mogoče prevzeti odgovornosti. Hude motnje v švedski jedrski elektrarni v Forsmarku, serija motenj v jedrskih elektrarnah v češkem Temelinu in japonski jedrski elektrarni Kariva v mestu Kašivazaki v zadnjih treh letih so ponovno potrdile, da jedrske energije ni mogoče obvladati. V tem oziru se od atomske katastrofe v Černobilu dalje pred 22 leti ni nič spremenilo. Še noben strokovnjak na svetu do danes ni podal rešitve za jedrske odpadke, ki nastajajo v jedrskih elektrarnah in danes predstavljajo večstoletno hudo grožnjo življenju na Zemlji.

Načrtovane izgradnje jedrskih elektrarn v Evropi, tudi drugega bloka JE Krško je treba v vsakem oziru postaviti pod vprašaj in davkoplačevalcem omogočiti možnost izbire.
V skladu z direktivo o energetski učinkovitosti in energetskih storitvah morajo države članice sprejeti institucionalne in pravne ukrepe za odpravo ovir, ki preprečujejo učinkovito rabo energije. Določiti morajo tudi indikativni cilj, da bodo do leta 2016 v končni porabi prihranile 9 odstotkov energije. Nacionalne akcijske načrte, kako bodo to dosegle, so morale notificirati pri Evropski komisiji do 30. junija 2007. Do zdaj je to naredilo samo 17 članic, med njimi sta v roku načrt notificirali samo Finska in Velika Britanija. Preostalih deset, med njimi tudi Slovenija tega še niso storile in je proti njim s strani Evropske komisije sprožen postopek!?

Celoten podnebno energetski paket ukrepov EU sprejet na Evropski komisiji 23. januarja letos lahko pridobi zaupanje državljank in državljanov samo v primeru, da bodo obljubam sledila tudi dejanja!

Umik celotne Evrope iz atomske energije v roku naslednjih 20 let in v konkretnem primeru umik Slovenije iz atomske energije po izteku življenjske dobe JEK sta energetsko ekološka in zdravstveno politična cilja Zelenih strank v Sloveniji, Hrvaški, v Italiji in v Avstriji, ki smo se med seboj povezali v Zelene Alpe Adria.

     
   

Zeleni Slovenije organizirali 2. Zeleno akademijo

Zeleni Slovenije smo 7. decembra na novinarski konferenci predstavili glavne poudarke 2. programske konference Zelene akademije Slovenije, ki se je odvijala istega dne. Globalne podnebne spremembe in energetska učinkovitost so, kot je poudaril ljubljanski mestni svetnik Miha Jazbinšek, izzivi 21. stoletja, in zahtevajo sodelovanje ter ustrezno ravnanje vseh pristojnih in odgovornih institucij ter posameznikov. Zato je programska konferenca namenjena podnebnim spremembam in prihodnosti Slovenije.

Po mnenju Jazbinška je Slovenija pestra država z edinstveno krajino, ki je tudi naš največji naravni vir. "Bitka za krajino, je bitka za učinkovitost naložb," je poudaril Jazbinšek. Zdi se mu izredno pomembno tudi varovanje vodnih virov, posebej pa je opozoril na problematiko onesnaženja zraka, povezano z urejanjem prometa v večjih slovenskih mestih, predvsem v Ljubljani. "Zeleni Slovenije pogrešamo javni potniški promet, ki ga je treba urediti v naslednjih 10 do 15 letih," je bil jasen Jazbinšek. Slovenska mesta imajo po njegovih besedah rezerve v neurejenem oz. nezdravem prometu, ki je okolju nadležen.

Lučka Kajfež Bogataj se strinja, da je prostor naše največje naravno bogastvo. Podnebne spremembe po njenem mnenju niso edini okoljski problem v Sloveniji. "So povezane z obstoječimi problemi in pomagajo, da se onesnaženost, na primer zraka, še bolj poglobi," je dejala in omenila t.i. evropsko zeleno knjigo o prilagajanju podnebnim spremembam, ki predvideva štiri stebre prilagajanja (sprejem ustrezne zakonodaje, finance, boljša izolacija stavb). Med drugim je spomnila na obveznost Slovenije, ki naj bi do leta 2020 za 20 odstotkov zmanjšala onesnaženje zraka.

Predsednik stranke Vlado Čuš je menil, da je "čas za premislek mimo, in da je čas za ukrepanje". Izpostavil je globalne procese, ki ustvarjajo nove gospodarske priložnosti, ki jih kaže izkoristili le z njihovim razumevanjem in ustreznim odzivanjem. Slovenija in EU potrebujeta prave rešitve za okolje, ki se bodo zrcalili skozi zakonske okvire oziroma druge oblike, ki so na razpolago in ki bodo omogočili, da bomo prioritetno poskrbeli predvsem za kakovost bivalnega okolja in življenja slovenskih državljanov, je dejal Čuš in dodal, da je to tudi sicer programska prioriteta Zelenih Slovenije in Zelene akademije. Del te rešitve je po njegovih besedah tudi v večjem vlaganju v znanost in razvoj ter vključitvi gospodarstva in univerzitetne sfere v te trende.

Omenil je še, da bo Slovenija v času predsedovanja EU zadolžena za tri direktive energetsko klimatskega paketa, in sicer za direktivo o shemi trgovanja s pravicami izpustov toplogrednih plinov, direktivo o delitvi prispevka in naporov med državami članicami na to temo in za direktivo o zajemu in shranjevanju CO2.

Sicer pa bo Zelena akademija po končani konferenci državnemu zboru predlagala, da eno izmed sej nameni izključno problematiki okolja in ustanovitvi agencije za podnebne sprememebe, ki naj bi usklajevala ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam po vzoru na večine evropskih držav.

     
   

Zeleni Slovenije smo za prepoznavnost Slovenije in čistejši zrak

Zeleni Slovenije smo 4. decembra na novinarski konferenci poudarili, da bi morala Slovenija čas predsedovanja EU izkoristiti za izboljšanje okoljevarstvene problematike pri nas in v EU. Zato od vlade pričakujemo, da poda jasne in konkretne pobude na področju industrije, energetike, prometa in kmetijstva. Prav tako od vlade pričakujemo, da Slovenija postane prepoznavna po učinkovitejši "realizaciji ciljev, ki bi postali zavezujoči za vse članice EU".

Predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš je opozoril, da Slovenija in EU potrebujeta prave rešitve za okolje. Njemu se zdi zelo pomembno, da čas polletnega predsedovanja EU izkoristimo tudi za konkretne ukrepe, ki se bodo zrcalili skozi določene zakonske okvire oziroma druge oblike, ki so na razpolago in ki bodo omogočili, da bomo prioritetno poskrbeli predvsem za kakovost bivalnega okolja in življenja slovenskih državljanov. To je tudi sicer programska prioriteta Zelenih Slovenije.

V stranki ugotavljamo, da je 21. stoletje obdobje ustvarjalnosti in inovativnosti. "Zato je bistveno, da EU skozi ustvarjalnost izkoristi svoje priložnosti, hkrati z EU pa tudi Slovenija, da se uvrsti med razvite države. Te prek tehnološkega razvoja najlažje poskrbijo za kakovost svojega življenjskega okolja," je dejal Čuš in dodal, da v stranki vidimo pravo rešitev v večjem vlaganju v znanost in razvoj ter vključitvi gospodarstva in univerzitetne sfere v te trende. To bi po mnenju zelenih omogočilo hitrejši prenos znanja iz univerze v gospodarstvo.

"Glede na to od vlade pričakujemo jasne in konkretne pobude, še posebej za energetiko, promet, kmetijstvo in industrijo," je bil jasen prvak Zelenih Slovenije. Dodal je, da si v stranki želimo, da bi Slovenija postala "kreator določenih dogodkov na omenjenih področjih" in tam, kjer sta Slovenija in EU usklajeno napovedali, da bo v naslednjih šestih mesecih prioriteta.

Ljubljanski mestni svetnik Zelenih Slovenije Miha Jazbinšek je opozoril na problematiko okolja in s tem povezanim prometom v Ljubljani. Poudaril je, da ima slovenska prestolnica izrazito neprijazen promet zaradi "krakastega mesta". Ljubljana je, kot meni, idealno mesto za prijazen javni promet, zato bi bilo treba vpeljati na vsaki vpadnici v Ljubljano rumeni pas. To bi po Jazbinškovem mnenju omogočilo hitrejši pretok vozil oziroma prometa in čistejši zrak. Sicer je tudi on razočaran nad neodzivnostjo okoljskega ministrstva na poziv k skupni, s slovenskimi občinami usklajeni ureditvi problematike kakovosti zraka.

Jazbinšek se je v nadaljevanju obregnil ob besede ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je nedavno dejal, da se bo Mestna občina Ljubljana (MOL) zavzela za čistejši zrak, ko jim bo vlada vrnila denar. Takrat naj bi na vsaki ljubljanski vpadnici zgradili parkirne hiše koncepta Park&drive. Tri ceste v Ljubljani naj bi razširili v šestpasovnice, da bo javni prevoz tekel hitreje. "Predlagamo, da se vzpostavijo rumeni pasovi na vseh vpadnicah in naj bo to zapisano v aktih MOL, v nasprotnem bomo zahtevali od države, da to stori," je povedal Jazbinšek in zaključil s pozivom mestni občini, naj dovoli tudi osebnim avtomobilom v Ljubljani, da z namenom hitrejšega pretoka prometa vozijo po rumenem pasu, ki je sicer rezerviran le za mestne avtobuse.

     
   

Zeleni Slovenije smo se udeležili delavskih demonstracij v Ljubljani

Delavske demonstracije so pokazale, da odločenost sindikatov, da nasprotujejo enormnemu povečevanju socialnih razlik v naši družbi. So torej jasen signal pristojnim in odgovornim, da delavci ne potrebujemo elite Slovencev, ki nas bo preko menagerskih odkupov vodila v svetlo prihodnost.
Od uspešne gospodarske rasti mora nekaj sadov v skladu z zaslugami pobrati tudi delavski razred in ne samo novi kapitalisti.
Nacionalni interes – »lastnina mora ostati v slovenskih rokah«, ki ga kapitalisti ves čas uporabljajo za maskiranje svojih lastninskih apetitov je zgolj politična parola, ki nima veliko skupnega s pravno in socialno državo.
Učinkovite družbe z občutkom za človeka so bolj ali manj simetrično razdeljenim bogastvom. Zeleni Slovenije verjamemo, da znamo Slovenci in Slovenke oz. državljani in državljanke Slovenije za učinkovitost poskrbeti tudi sami, brez ekstremno bogatih, ki bi nas naj bili edini sposobni uspešno voditi. Vsem slovenskim vladam do sedaj lahko očitamo, da če so o tem že razmišljale, je gotovo da niso naredile nič ali pa zelo malo, da bi to preprečile.

Predsednik Zelenih Slovenije
Vlado ČUŠ

 

     
 

 

 

Zeleni Slovenije bomo v letu 2008 predsedovali Zelenim Alpe Adria

Zeleni Slovenije so se udeležili programske konference Zelenih Alpe Adria, ki je potekala pretekli vikend v Puli.
V Zelene Alpe Adria so vključeni Zeleni Slovenije, Zeleni Avstrije, Italije in Hrvaške.
Ob tej priložnosti smo obdelali odprte probleme na področju energetske politike EU in ostalih držav Evrope, sprejeli strokovna izhodišca za celovito zašcito Jadranskega morja.
Prav tako smo sprejeli predlog Zelenih Slovenije, da se s strani Slovenije in Hrvaške zahteva uresničitev meddržavnega sporazuma o razgradnji JE Krško, za kar je potrebno , da tudi Hrvaška zagotovi sredstva za razgradnjo v okviru posebnega sklada.
Hkrati so prisotni predsedniki in predstavniki Zelenih, med katerimi je bil tudi predsednik Zelenih Slovenije podprli kandidaturo Zelenih Hrvaške in Demokratskega centra v Istrski županiji.
 
Prav tako so sprejeli sklep, da bo v letu 2008 predsedovanje Zelenih Alpe Adria prevzeli Zeleni Slovenije.

 

 

   

DR. DANILO TÜRK 
NOVOIZVOLJENI PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE
Ljubljana, 11.11. 2007
ZELENI SLOVENIJE VAM ČESTITAMO OB IZVOLITVI ZA NOVEGA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE
Glede na naloge in dolžnosti slovenskega predsednika države ne gre za politično opcijo, temveč za prihodnost države. Tukaj pa Zeleni Slovenije vsa leta opozarjamo, da Slovenija potrebuje naravovarstveno razgledanega predsednika, ki bo v Slovenijo  »pripeljal« sodelovanje navznoter, složnost navzven ter več optimizma in dobrega razpoloženja med ljudi.

Veselila nas je vaša izjava, da želite delovati kot predsednik, ki združuje.
Prepričani smo, da je vaša želja iskrena in pri tem smo Vam po svojih najboljših močeh pripravljeni pomagati.

Sedaj nastopa čas, ko bo potrebno več govoriti in narediti za prihodnost SlovenijeRezultat volitev kaže na to, da so volivci in volivke stavili na nove ljudi, nove ideje in tu ste g. Danilo Türk gotovo naredil preboj. Slovenija Vas je podprla, v veliki meri tudi naši člani in simpatizerji. V Vas vidimo garancijo za odprto družbo, pravno in socialno državo.
Kot svetovljan, boste znali presoditi, kje v Evropi in svetu so priložnosti za Slovenijo in jih v sodelovanju  z vlado, vsemi političnimi strankami in ne nazadnje državljani in državljankami Slovenije pomagali čim bolje izkoristiti.          
                                                                         
Zeleni Slovenije smo aktivno sodelovali pri ustvarjanju naše mlade države v prvem slovenskem parlamentu in v prvi slovenski vladi.  Zeleni Slovenije se v največji meri zavzemamo za tretji steber trajnostnega razvoja, tj. okoljskega. K temu se trudimo pritegniti tudi čim več naravovarstvenih organizacij in ljudi z občutkom za varstvo narave in najboljše ekološke rešitve. Prepričani smo, da programske usmeritve Zelenih Slovenije, povezane z višjo kvaliteto življenja, ohranjanjem naravnega okolja, pravičnostjo za vse, solidarnostjo, skupnim sodelovanjem in tehnološkim razvojem vsak dan podpira vse več ljudi v Sloveniji.                                                     
  Za Zelene Slovenije  je posebej pomembno, da dobimo predsednika, ki bo znal prisluhniti odprtim problemom na področju varstva narave in ki bo podprl usmeritev v trajnostni razvoj Slovenije. Verjamemo, da smo v Vas dobili predsednika, ki bo naklonjen optimalnim rešitvam na okoljskem področju. Kot človek dialoga, ki zna stopiti prek strankarskih in političnih bregov, kar smo spoznali v predvolilnih soočenjih, nam boste, upamo, stali pri našem pomembnem poslanstvu ob strani.

Na Zelene Slovenije se lahko zanesete.

                                                                                              Predsednik Zelenih Slovenije:
                                                                                              Vlado ČUŠ

 

 

     
   

MEDIJI VPLIVATE NA TO, KAKO RAZMIŠLJAMO

V Dnevniku, dne 7. novembra 2007 ste objavili članek z naslovom »Aktivna Slovenija pred razmislekom o združitvi z Zares.«

Zaradi objektivne obveščenosti bralk in bralcev časnika Dnevnik, dajemo naslednji popravek in informacije k članku z naslovom »Aktivna Slovenija pred razmislekom o združitvi z Zares«
z dne 7. novembra 2007. Prosimo za objavo vsebinskih dopolnil, brez katerih lahko dobijo vaši bralci in bralke napačne zaključke.

V članku se pojavlja stavek »Kek pojasnjuje, da je to ena od treh možnosti, razmišljajo namreč tudi o povezovanju z zelenimi opcijami (Stranka ekoloških gibanj, Zeleni in Zeleni Slovenije), ena od možnosti pa je tudi samostojen nastop na naslednjih parlamentarnih volitvah.
Iz stavka izhaja, da so Zeleni in Zeleni Slovenije dve različni stranki. Nesporno pa je, in zavedeno tudi v registru političnih strank in Statutu Zelenih Slovenije, da je uradni naziv naše stranke Zeleni Slovenije in skrajšano ime Zeleni. Upamo, da gre samo za površnost novinarke Lucije Dimnik in neznanje predsednika stranke AS Francija Keka. Ker pa smo bili Zeleni Slovenije v preteklosti preko določenih medijskih hiš že tarča medijske diskreditacije in smo imeli zaradi tega tudi veliko škodljivih posledic, smo na objektivnost in točnost novinarskega poročanja še posebej pozorni.
Evidentno je tudi, da veliko medijskih hiš v Sloveniji redno poročate o več zelenih opcijah, nikoli pa v podobnem kontekstu ne obravnavate ostali političnih grupacij v okviru liberalnih strank, socialdemokratskih in ljudskih opcij.

Nadalje v članku pri izjavi Gregorja Golobiča, predsednika stranke Zares ista novinarka zapiše: »Ni pa hotel dati dokončnega odgovora na vprašanje, ali bi v Zares podprli možnost, da se skupaj z As stranki pridružijo tudi zelene opcije,« in dodal, »da je zelena zgodba za njihovo stranko relevantna.«
Zeleni Slovenije smo aktivno sodelovali pri ustvarjanju naše mlade države v prvem slovenskem parlamentu in v prvi slovenski vladi. Nesporne so naše določene zasluge, ko gre za dosežke in napredek Slovenije v minulih sedemnajstih letih. V primeru stranke Zares gre za odpadli liberalni produkt stranke LDS, v primeru stranke As pa odpadli produkt stranke SMS. Po razumevanju Zelenih Slovenije ima g. Gregor Golobič veliko zaslug pri neuspešnem poskusu razbitja Zelenih Slovenije v letih od 1993 dalje.

Zeleni Slovenije bomo v času do državnih volitev v letu 2008 gotovo iskali optimalne rešitve, ko gre za čimbolj enoten nastop tistih političnih strank, ki se v resnici zavzemajo za tretji steber trajnostnega razvoja, tj. okoljskega. K temu bomo pritegnili tudi čim več naravovarstvenih organizacij in ljudi z občutkom za varstvo narave in optimalne ekološke rešitve. Prepričani smo, da programske usmeritve Zelenih Slovenije, povezane z višjo kvaliteto življenja, ohranjanjem naravnega okolja, pravičnostjo za vse, solidarnostjo, skupnim sodelovanjem in razvojem vsak dan podpira vse več ljudi v Sloveniji. To nam omogoča, da med različnimi možnostmi v letu 2008, razmišljamo tudi o samostojnem in uspešnem nastopu na volitvah.

 Zeleni Slovenije smo še vedno zvesti izvorni ideji, ki je bila prisotna kot vodilna pri ustanovitvi naše stranke 11. junija 1989, za stranki Zares in As pa bi kaj takšnega težje zapisali.

Predsednik Zelenih Slovenije: Vlado Čuš

     
   

ZELENI SLOVENIJE NE BOMO PODPRLI nobenega od kandidatov


Ljubljana – Zeleni Slovenije v drugem krogu predsedniških volitev ne bomo podprli nobenega od kandidatov.
Ne moremo podpreti nobenega od kandidatov, ker niti Lojze Peterle niti Danilo Türk nista izrazila jasnih stališč do tistih zadev, ki so v programskih prioritetah naše stranke. V določenih stališčih, pa sta, ko gre za jedrsko energijo, vetrne elektrarne na Volovji Rebri, plinske terminale v Tržaškem zalivu, učinkovito inšpekcijsko službo, ki bo sposobna zaščititi ljudi in živo naravo podala medle in preveč splošne odgovore. Res pa je g. Peterletu uspelo izraziti zahtevo, da naj onesnaževalci tudi plačajo, kar je sicer temelj v Sloveniji nujno potrebne »zelene davčne reforme«. G. Turk pa se zaveda nujnosti zmanjševanja, ko gre za onesnaževanje okolja.
Predsedniška kandidata in mediji so tudi tokrat izjemno pomembna vprašanja, povezana z varstvom okolja, enormnim naraščanjem socialnih razlik v družbi, enakopravnostjo spolov, varstvom manjšin v Sloveniji porinili na obrobje razprave. Na kratko bi rekli »Preveč preteklosti in premalo prihodnosti!«
Vprašanje varstva okolja je najpomembnejše, saj ima in bo imelo daljnosežne posledice za državljane in državljanke Slovenije. Pri reševanju okoljskih vprašanj v Sloveniji bo potreben družbeni konsenz, pri katerem bo lahko novi predsednik veliko postoril na področju povezovanja vladnih in nevladnih organizacij, informiranju javnosti in angažiranju stroke, ki naj poišče optimalne predloge.
Vprašanji varstva okolja in trajnostnega razvoja lahko imata tudi izjemen povezovalni naboj, ko bomo sprejeli dejstvo, da smo si sposodili Zemljo od naših dedov in jo moramo ohranjeno predati našim vnukom. Ohranitev okolja bo zahtevala kolektivni pristop in preseganje zgodovinskih zamer. To bo zahtevna naloga, ki jo bo z odliko opravil samo predsednik z moralno avtoriteto in občutkom za socialno pravičnost.
Kaj bo bodoči predsednik naredil kot moralna avtoriteta za trajnostni razvoj naše države? V svetu imamo danes kar nekaj primerov dobre prakse in upamo, da bo bodoči predsednik Slovenije posvojil najboljše rešitve, ki jih predlagajo Združeni narodi, EU, posamezne svetovne okoljske organizacije in tudi Zeleni Slovenije.

Predsednik Zelenih Slovenije:Vlado ČUŠ

     
   

PROTEST PROTI SEŽIGALNICI V HEILIGENKREUZU 

V sredo 17. oktobra je vzporedno s srečanjem slovenske in madžarske vlade v Monoštru, pred termami potekal protest s katerim so udeleženci opozorili na problem sežigalnice v Heiligenkreuzu.

V neposredni bližini Monoštra želijo Avstrijci v Heiligenkreuzu zgraditi zelo veliko sežigalnico (250.000 ton/leto). Določene raziskave potrjujejo, da imajo sežigalnice vpliv na zdravje ljudi, ki živijo v neposredni bližini sežigalnic. Raziskovanje o vplivih na zdravje prebivalcev v bližini sežigalnic se je usmerjalo na pojavnost raka in težav na dihalih. Posamezne substance v dimu sežigalnice so znane kot rakotvorne (kadmij, dioksini. itd). Več raziskav je proučevalo pojavnost raka pri prebivalcih v bližini sežigalnic. V večini primerov so našli povezavo med povišano stopnjo obolevnosti za rakom in bivanjem v bližini sežigalnice. Posebej je izstopala pogostost, da se rak pojavlja pri prebivalcih z dolgotrajnejšo izpostavljenostjo.

Na protestu je sodelovalo skoraj tisoč ljudi iz Madžarske, Avstrije in tudi Slovenije. Pomurski odbor Zelenih Slovenije, ki se je udeležil protesta podpira prizadevanje porabskih Slovencev proti tej sežigalnici, saj imajo pravico do čistega in zdravega okolja.

Zelo blizu se nahaja tri deželni park, katerega del je tudi naš Krajinski park Goričko. Namen tega parka je zavarovanje narave in sedaj nameravajo zgraditi sežigalnico v neposredni bližini (oddaljen ca.600 m) avstrijskega dela parka (Raab). Ni nam znan primer na svetu, kjer bi se v neposredni bližini tri deželnega parka gradila tako velika sežigalnica. Po eni strani se s parkom narava zavaruje, po drugi strani pa z načrtovano sežigalnico in spremljevalnim tovornim prometom obremenjujejo naravo. Vpliv bo gotovo segal v park in posledice bodo blizu katastrofi. To je enako kot da bi poslali slona v trgovino s porcelanom.

Na protestu smo skupaj zahtevali od obeh vlad naj se jasno izrazita proti načrtovani sežigalnici v bližini Monoštra in tako zaščitita interese lokalnega prebivalstva v Porabju!

Problem odpadkov je potrebno reševati z uporabo metode ZERO WASTE (zmanjšat količino odpadkov, recikliranje) in šele nato razmišljat o sežigalnicah katerih vpliv na okolje mora biti čim bližje ničli.

 

     
   

Zeleni Slovenije na simpoziju Temno nebo na Bledu

Simpozija se bo udeležilo veliko strokovnjakov na temo svetblobnega onasnaževanja po celem svetu. V imenu Zelenih Slovenije se bo simpozija udeležila tudi delegacija Zeleih Slovenije na čelu s predsednikom Vladom Čušem.

Pobuda za temno nebo je civilna pobuda državljanov Slovenije, ki smo zaskrbljeni zaradi naraščajočega svetlobnega onesnaženja v Sloveniji. Namen pobude je opozoriti strokovno in širšo javnost na problem svetlobnega onesnaženja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja, zdravje ljudi in okolje nasploh ter doseči sprejem državne regulative, ki bi omejevala onesnaženje na razumno mero.

     
   

Zeleni Slovenije smo za oživitev reke Meže

Sredi septembra letos je zaradi onesnaženja v reki Meži poginilo okrog tri tone rib.

Zeleni Slovenije smo na Ravnah na Koroškem zavzeli za ponovno oživitev reke Meže, v kateri je sredi septembra letos zaradi onesnaženja poginilo okrog tri tone rib.

Podoben pomor se je v reki Meži zgodil tudi pred tremi leti. Predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš je škodo po septembrskem poginu rib, med katerimi je bilo kar 38 odstotkov potočnih postrv, ocenil na 50.000 evrov. Zeleni Slovenije smo pozvali občino Ravne na Koroškem, naj jasno pove, kaj je storila na področju ekologije.

V preiskavo septembrskega pomora rib v reki Meži so se vključili tudi kriminalisti, vzorce pa analizira Vodnogospodarsko podjetje Drava. Predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš je napovedal, da bodo tokrat vztrajali do konca, saj je celotna flora in favna v Meži uničena. Če bo potrebno se bomo Zeleni Slovenije obrnili še na protikorupcijsko komisijo in varuhinjo človekovih pravic.

Prav tako bomo Zeleni Slovenije spremljali učinkovitost pristojnih služb in se zavzemali za to, da se vedno poišče povzročitelja onesnaževanja, ki bo škodo tudi plačal.

     
   

4. oktober - Svetovni dan boja proti mučenju živali

Samo en dan v letu je seveda premalo, da bi se spomnili svojih sozemljanov, ki z nami prebivajo na tem planetu in nam pogosto lepšajo življenje, pa se vendar dogaja, da ljudje na bitja, ki sobivanje z nami gledajo kot na podrejene vrste, ki jih lahko celo uporabljajo za svoje tako imenovane dobre ali še hujše, v komercialne in zle namene.
4. oktober je od leta 1932, ko je mednarodna konferenca v Firencah razglasila 4. oktober za svetovni dan živali in pravi trenutek, da se zavemo vrednosti, ki jo imajo živali za naše življenje in celo obstoj.


Po številnih podatkih svetovnih ustanov za zaščito živali vsak dan izgine na stotine živalskih vrst, najbolj zaskrbljujoče dejstvo pa je to, da je največji sovražnik živali prav človek sam. To človek dela predvsem z onesnaževanjem okolja in krčenjem življenjskega prostora.
Zeleni Slovenije smo na pomen 4. oktobra opozorili z raznimi dejavnostmi, prav tako smo delili letake po vseh večjih slovenskih mestih.
     
   

Zeleni Slovenije OO Murska Sobota in Gornja Radgona organizirata kmečke tržnice

Mestna odbora Murska Sobota in Gornja Radgona sta v preteklih mesecih organizirala več kmečkih tržnic, kiso bile dobor obiskane. Predstavljali so se domači izdelki, na katerih je vedno manj pomena. Zavzemamo se za zdravo domačo hrano, kar pokažemo tudi z organizacijo podobnih akcij.

     
   

V OSMIH ČOLNIH OSEM NARODOV PROTESTIRALO PROTI OSMIM NAČRTOVANIM HIDROELEKTRARNAM NA MURI

V soboto, 18. avgusta, je potekal Zeleni spust po reki Muri, ki se ga je udeležilo osem čolnov in osem narodov v protest proti osmim načrtovanim hidroelektrarnam na Muri.

Plovbe po reki Muri, ki so jo organizirali Zeleni Slovenije, Zeleni Avstrije in društvo Mura rafting, se je udeležilo okrog 120 ljudi iz osmih držav - Slovenije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Italije, Španije in Velike Britanije. Spust je potekal od Gornje Radgone do Veržeja, med 17-kilometrsko razdaljo pa sta bila postanka v Lisjakovi strugi in Vučji vasi. "Med samim spustom sta bila dva ogleda, ki imata neko simboliko. Prvi je bil izvir čiste pitne vode v poplavnem gozdu, ki je rezervoar zelo čiste in kvalitetne podtalnice, drugi pa je bil sam poplavni gozd pri Vučji vasi, kakršen je redek v Evropi, saj je med najbolj ohranjenimi naravnimi ekosistemi v tem delu sveta," je povedal eden organizatorjev Simon Balažic.

Balažic, ki se skupaj s somišljeniki bori proti izgradnji hidroelektrarn na Muri, je povedal še, da bo naslednja njihova aktivnost forum v mesecu septembru, svojo začrtano pot pa bodo počasi nadaljevali. Če pri tem ne bodo uspešni, bodo posledice katastrofalne: "Zgodilo se bo podobno kot pri naših severnih sosedih Avstrijcih, narava bo ob Muri začela izumirati in ostali bodo le ostanki ostankov teh dreves." Spusta sta se med drugimi udeležila tudi predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš in evropski poslanec iz Italije Sepp Kusstatscher.                                           

Vlado Čuš je ob tej priložnosti povedal:«Zeleni Slovenije smo zaskrbljeni nad načrti, da bi zaradi izgradnje novih hidroelektrarn uničili tako edinstvena in pomembna območja naravne dediščine, kot so še ohranjeni naravni bregovi reke Mure. Ne gre le za bivališča neštetih živih bitij, ki nimajo drugega domovanja in so zato ogrožena. Gre tudi za območja, ki obiskovalcu ponujajo nenadomestljivo priložnost za doživljanje narave. Številni udeleženci iz osmih držav smo solidarno izrazili prepričanje, da je reka Mura s svojimi še ohranjenimi naravnimi brežinami, poplavnimi gozdovi, travniki, logi, mrtvicami in rečnimi rokavi neprecenljivo naravno okolje, ki ga je treba spoštovati in ohranjati.

 

Mlajša zgodovina Evrope nas je obdarila z mnogimi priložnostmi, na katere bi si pred desetletji le malokdo drznil pomisliti. Še pred dobrim desetletjem in pol smo bili v Evropi  priča nečloveškemu in nenaravnemu ločevanje na vzhod in zahod. To se je navzven manifestiralo v bodeči žici, minskih poljih, stražni stolpih in bunkerjih. Na srečo jih lahko danes evropska mladina vidi le še pri pouku zgodovine. Naravna dediščina pa je na tej od človeka narejeni ločevalni črti na srečo večinoma ostala ohranjena. Ne le v varovanih območjih temveč tudi v neštetih "ekoloških nišah" so preživele številne ogrožene vrste. Povezati te "ekološke niše" z obstoječimi zavarovanimi območji počez po kontinentu, od Norveške do Albanije, je danes cilj t.im. Zelenega pasu.
Evropski Zeleni pas je mednarodna pobuda, ki ima namen lajšati učinke meja s tem, da spodbuja in vzpostavlja sosedsko sodelovanje pri varovanju narave v celotnem evropskem prostoru. Obmejne regije so zapostavljene regije, pravijo naši ljudje. To je res, če vidimo le statistične podatke in luknje v proračunih. So pa obmejne regije v večini primerov obdarjene z velikim bogastvom kulturne pestrosti, z nepokvarjeno naravo in z možnostjo njim lastnega razvoja. Zeleni pas ponuja nove možnosti pri vrednotenju naravnega bogastva ter prizadevanjih da tradicijo povežemo z novo pridobljenimi znanji. Tako bo narava za ljudi v teh krajih dodatno pridobila na vrednosti za človeka.
Številne prireditve, ki smo jih in jih še bomo ob reki Muri organizirali Zeleni Slovenije ter med katerimi je tudi današnji mednarodni spust, so izjemno pomembna  potrditev vrednotenja narave "pred našimi vrati". Dokazuje da varovanje narave "premika" vedno več ljudi. Živa narava v in ob Muri nam bo hvaležna!«

 

     
   

MOŽNIM KANDIDATOM ZELENIH NA DZ VOLITVAH 2008

 Spoštovani!

 V času po zadnjih volitvah smo še dodatno poživili našo programsko dejavnost. Sedanji odzivi ljudi na našo angažiranost in pobude v slovenski politiki so pozitivni. Seveda pa se zavedamo, da ima naša sedanja aktivnost, ki temelji izključno na volonterskem delu, določene omejitve.

Za večji odmev in uspeh našega programa na DZ volitvah leta 2008 in na prvih pokrajinskih volitvah potrebujemo veliko dobrih kandidatov. 

Vabimo vas, da postanete naš član in kandidat tar boste lahko na ta način aktivno sodelovali pri uveljavitvi evropskega in slovenskega zelenega programa doma, v Evropi in v Svetu.

 V ta namen objavljamo prijavnico za članstvo v stranki Zeleni Slovenije. Po sprejeti osebni odločitvi, da postanete naš simpatizer ali polnopravni član, nam pošljite izpolnjeni vpisni list na naslov: Zeleni Slovenije, Komenskega 11, 1000 Ljubljana.

 

                                                                                               Zeleni Slovenije, predsednik:

                                                                                              Vlado Čuš, prof.


     
   

Problem onesnaženosti zraka v MO Ptuj

MO Ptuj med najbolj onesnaženimi, prebivalci pa o tem ne smejo (nič) vedeti?
Zeleni Ptuja so v svoj program med drugim zapisali, da je potrebno stremeti k temu, da bo Ptuj najbolj zelena občina v Sloveniji, ko gre za pitno vodo, zrak in tla. Med 23. oktobrom in 23. novembrom lani so v križišču na Bregu, kot enem od najbolj obremenjih območij na Ptuju, merili kakovost zraka, rezultati meritev pa so vsaj za zdaj ostali v predalih Mestne hiše. Nihče se namreč do danes ni potrudil oziroma se ni čutil odgovornega, da bi jih predstavil javnosti, ker je po prvi razlagi, ki jo je osem mesecev kasneje (toliko je namreč preteklo od zaključka meritev) izbezal svetnik Zelenih Vlado Čuš, bilo mogoče rezultate meritev spremljati iz domačega računalnika na spletni strani Agencije RS za okolje, ko se je zanimal za rezultate meritev kakovosti zraka na Ptuju, ki naj bi bilo ze MO Ptuj zelo obremenjujoči. Morda bi jih občani celo spremljali, če bi jih kdo posebej opozoril na to možnost. Da je delo občinskih organov javno oziroma da so podatki, ki zadevajo kakovost življenja občanov javni, pa v 21. stoletju verjetno oblastnikov tudi ne kaže posebej opozarjati, ali pač.
V okviru prizadevanj za izboljšanje življenjskega okolja na Ptuju so Zeleni Ptuja in vodja svetniške skupine v mestnem svetu prof. Vlado Čuš na majski seji v lanskem letu zaradi slabega odziva pa še ponovno na junijski seji tudi predlagali meritve zraka. Samo meritve lahko pokažejo, kakšnim vplivom smo Ptujčani izpostavljeni, ko gre za stanje zraka v MO Ptuj, je takrat ob podajanju predloga za izvedbo meritev zraka še posebej poudaril Vlado Čuš. Skladno z evropsko zakonodajo potrebujemo celovito presojo vplivov na okolje. Ključna zahteva Zelenih Ptuj je tudi, da se sprejme celovit program varstva okolja v MO Ptuj, obenem pa se zaostrijo vsi ukrepi proti vsem onesnaževalcem, ki jih na Ptuju ni tako malo.
Moteča smrad in onesnažen zrak
Meritve kakovosti zraka so se izvajale lani med 23. oktobrom in 23. novembra ob križišču na Bregu, pred objektom frizerstva Klemen.

     
    Zeleni Slovenije praznujemo 18. rojstni dan

 

Danes, 11. junija 2007 Zeleni Slovenije praznujemo 18-ti rojstni dan naše stranke. Ob tej priložnosti bomo v tem tednu presek svojega delovanja na slovenski in mednarodni politični sceni predstavili javnosti preko medijske konference.            

Za naše članstvo in funkcionarje pa bomo obletnico počastili tudi s srečanjem predstavnikov OO, RO in funkcionarjev ter vožnjo po Ljubljanici.

V petek, 15.06. 2007  se dobimo v gostilni LIVADA v Ljubljani, Hladnikova cesta 15.


  1. 17.00 vožnja z ladjo po Ljubljanici, na ladji bo poskrbljeno za hrano in pijačo

 Prijave za vožnjo po Ljubljanici posredujte generalni sekretarki do četrtka, 14.6. 2007!

 Naše srečanje bo tudi priložnost za druženje, pogovor o aktualnih dogodkih, osebnih zadolžitvah za še uspešnejše delo na dogovorjenih projektih in nalogah ter pripravo na volitve letos in prihodnje leto.

 Pridruži se nam.

 Zeleni Slovenije - predsednik:

Vlado ČUŠ, prof. svetnik

     
   

Mimi Hughes na reki Dravi

Mimi Hughes, 51-letna Američanka, spada med svetovne zvezde ultramaratonskega plavanja. Njeni dosežki morda niso tako razvpiti in medijsko razglašeni kot v primeru našega Martina Strela, vseeno pa gospa nikakor ni od muh. Lani je preplavala Donavo, pred desetimi leti je premagala 85-kilometrsko razdaljo Beringovega preliva, ki loči ZDA in Rusijo, pred tremi leti je  preplavala 652 milj dolgo ameriško reko Tennesse. Predvčerajšnjim pa je pri Murskem Središču na hrvaški strani stopila iz kar ledene reke Mure, v dveh dneh je namreč preplavala 85-kilometrsko razdaljo od Sladkega Vrha do Murskega Središča.

Včeraj je sledila Drava, in sicer naj bi razdaljo od avstrijskega Lienza do hrvaškega Osijeka, kjer se Drava izliva v Donavo, preplavala v treh tednih. Mimi preplava na dan od 40 do 50 kilometrov. "Z veseljem sem se odzvala povabilu okoljevarstvenikov iz Avstrije in Slovenije, organizatorjev mojega maratonskega plavanja, ki poskušajo s tem opozoriti domačo in tujo javnost na nevarnost, ki jo za reko, za življenje v njej in ob njej predstavljajo napovedani gradbeni posegi z novimi hidroelektrarnami vzdolž njenega porečja," je povedala Mimi Hughes, preden je v petek zaplavala po reki Muri. Temu primerno je tudi geslo plavalnega projekta, in sicer se glasi Prosta plavalna pot od Alp do Črnega morja. No ja, kar se Drave in Donave tiče, sta reki na že kar številnih mestih prezidani z jezovi hidroelektrarn in tudi Avstrijci so v zgornjem toku Muro kar nekajkrat pregradili z jezovi. Preden Mimi zaplava v reko, pa se skrbno pripravi. Ob njej sta dva čolna z našimi in avstrijskimi organizatorji ter kanu, v katerem njena hčerka Kelsey nenehno opazuje mamo. Mimi ima za vsak primer pri sebi tudi potno listino, kar med udeleženci ekspedicije izzove kar nekaj smeha. Mimi se je plavanja po Muri lotila v štirih etapah. Prvi dan je priplavala do Veržeja oziroma tamkajšnjega Babičevega mlina, v soboto pa jo je čakalo še kakih 40 kilometrov do Murskega Središča. V vodo se je spustila zjutraj, ob štirih  popoldne pa je stopila na suho pri novozgrajenem pristanu za čolne ob hrvaškem Murskem Središču. Tudi člani ekipe, ki so jo v dveh čolnih in kanuju ves čas spremljali pri plavanju, so bili mokri do kože, kajti pošteno jih je namočil dež.

"Priznati moram, da je reka zelo hladna. Tudi umazana je, vendar pa voda vseeno še diši po reki, kar mi je zelo všeč," nam je povedala Mimi. "Narava v njeni okolici je prečudovita in škoda bi bilo, če bi jo z gradbenimi posegi uničili."  Je povedala mati štirih otrok, sicer  ljubiteljica različnih maratonskih preizkušenj in velika zagovornica varovanja okolja.

Po nedeljskem počitku se je Mimi Hughes v ponedeljek dopoldne spustila še v Dravo. Danes ob 15.00 uri so jo pričakali tudi na Ptuju, prvi ji je iz vode navkreber po brežini reke Drave pomagal predsednik Zelenih Slovenije prof. Vlado ČUŠ.

Jutri Mimi nadaljuje svojo turnejo po Dravi proti Ormožu, kjer ji prav tako pripravljajo sprejem, nato  bo nadaljevala s plavanjem v Dravi na hrvaški strani.


Foto in tekst: UPI 
     
   

Zeleni opozorili na "črne točke"


V celjskem občinskem odboru Zelenih Slovenije so sestavili plakat s fotografijami črnih točk v občini, mednje so prišteli Mariborsko cesto ter divja odlagališča

Zeleni Slovenije smo ob dnevu varstva okolja, izvedli vseslovensko akcijo, ki smo jo poimenovali Črne točke. Potek akcije celjskega občinskega odbora Zelenih Slovenije je predstavila Urša Drugovič, predsednica programskega sveta stranke in celjska mestna svetnica: "Občinski odbori smo morali opredeliti tri problematične okoljske točke v svoji občini in jih označiti s posebno tablo, na kateri piše Črna točka. Sestavili smo plakat s fotografijami teh črnih točk, zraven pa zapisali še vprašanja, zakaj niso sanirane. Plakate smo obesili na najbolj vidna mesta v občini. Občinam pa smo po medijih poslali poziv, naj črne točke do prihodnjega dneva varstva okolja, torej do leta 2008, odpravijo."

Med črne točke so prišteli Mariborsko cesto, po kateri še vedno poteka tranzitni tovorni promet od Ljubljane do Maribora, ter promet skozi mesto proti Štoram in Rogaški Slatini ter skozi center mesta proti Laškemu in Zidanem Mostu, pa veliko divje odlagališče na levem bregu Savinje ob betonarni med brvjo v Levcu in Celjem, kjer se ob tabli "Odlaganje odpadkov prepovedano" bohotijo kupi različnih gradbenih odpadkov, vključno s salonitnimi ploščami, še bolj boleča pa so divja odlagališča na območju Volčeke, ki sodi na območje Nature 2000. Kljub rednemu odstranjevanju smeti se divja odlagališča spet pojavljajo na območju Grička, Lahovne, na območju med Lahovno in Dobrovo, ob cesti Bukovžlak-Proseniško pod odlagališčem ter ob reki Hudinji, na območju od veterinarske postaje proti avtocesti.

Zeleni občane pozivamo, naj bodo pozorni na takšne stvari, naj jih fotografirajo, dokumentirajo in jih o njih obveščajo, da bodo lahko ukrepali. "Onesnaževalcev sicer ne moremo kaznovati, lahko jih pa opozorimo," pravijo.

Občinski odbor celjskih Zelenih je akcijo zastavil še nekoliko drugače. "Ugotavljamo namreč, da je Mestna občina Celje ena tistih, ki je v zadnjih letih na področju varstva okolja v Slovenji naredila največ. Imamo dobro oskrbo s kvalitetno pitno vodo. Leta 2004 je bila zgrajena celjska čistilna naprava, na katero je priključenih 76 odstotkov prebivalcev in se v njej očisti kar 92 odstotkov prodane pitne vode v celjski mestni občini. Izvaja se že ločeno zbiranje odpadkov, gradi se tudi regionalni center za ravnanje z odpadki," pravi Drugovičeva.

     
   

Samo eno (zeleno) Slovenijo imamo


Zeleni Slovenije smo na Ptuju spregovorili o desetih zelenih pravilih za ublažitev globalnega sevanja

Gradnja drugega bloka jedrske elektrarne Krško bi bila v nasprotju z usmeritvami Zelenih Slovenije, ki pa zahtevamo, da je treba poskrbeti za varno skladiščenje odpadkov in v zapiranje jedrske elektrarne vključiti tudi Hrvaško, ki je njena polovična lastnica," je na medijski konferenci povedal Vlado Čuš, predsednik Zelenih Slovenije. Prihodnjo energetsko politiko Slovenije povezujejo Zeleni Slovenije z učinkovito rabo obnovljivih virov energije in pri tem kažejo tudi na še vedno (pre)malo izkoriščeno sončno energijo. "V Prekmurju denimo, kjer se zadnje čase veliko govori o gradnji elektrarn na Muri, bi bilo mogoče zelo resno razmisliti o rabi termalne energije," pravi predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš. Skupaj s somišljeniki smo Zeleni predstavili letak, na katerega smo zapisali deset zelenih pravil za ublažitev globalnega segrevanja in zato svetujemo, da vsak človek posadi vsaj eno drevo, kupi hladilnik, ki pripomore k zmanjšanju izpusta ogljikovega dioksida, prav zato se je treba odločati tudi za zamenjavo navadnih žarnic, za boljši zrak je mogoče poskrbeti tudi z manj hitro avtomobilsko vožnjo in z zmanjšanjem temperature svojega doma. Z letakom Zeleni Slovenije pozivamo k pešačenju in kolesarjenju in pogostejši rabi javnega prevoza, zavzemajo se za koriščenje alternativnih virov energije in za bolje izolirane stanovanjske in druge hiše.

Okoljski problemi so brezmejni

"Klimatske spremembe predstavljajo veliko nevarnost, ki se ji lahko zoperstavimo samo s skupnim delovanjem, pri tem pa je treba vedeti, da okoljski problemi ne poznajo meja in jih ni mogoče uspešno reševati zgolj v svojem ozkem okolju, pač pa je treba delovati globalno. Melita Cimerman, podpredsednica Zelenih Slovenije, je svoje razmišljanje usmerila na cestne gradnje in poudarila, da se z gradnjo cest nezadržno uničuje tudi narava ob cestah, saj tam ni mogoče več kmetovati in živeti. "Slovenija postaja ena sama transportna pot, ki nas taka, kot jo gradimo, vse bolj uničuje. Poskrbeti pa bomo morali tudi za odlagališča nevarnih odpadkov in čezmerno svetlobno onesnaževanje," meni Cimermanova.

Vlado Čuš, tudi ptujski mestni svetnik, je tiskovno konferenco sklenil s predstavitvijo rezultatov ankete, ki smo jo lansko jesen opravili med 613 Ptujčani in Ptujčankami in je pokazala, da kar 609 vprašanih najbolj motita smrad in onesnažen zrak. Ptujčani negodujejo še zaradi neurejenosti mesta, vandalizma, nezadovoljni so zaradi pomanjkanja kolesarskih stez, malomarnega odnosa do narave, motijo jih smeti in divja odlagališča, nezadovoljni so s parkirnim režimom v mestu, zmrdujejo se zaradi smradu iz svinjske farme v Dražencih in obupujejo zaradi zanemarjenosti naravne dediščine, pogrešajo pa tudi dobro informiranje o dogajanju v mestu.

Slavica Pičerko Peklar

http://www.vecer.si/clanek2007060605211395

 

 

     
   

Sklic izrednega kongresa

 

ki bo v nedeljo, 22. 04. 2007 v prostorih Dravska 18 na Ptuju ( pri peš mostu za restavracijo Ribič ob reki Dravi) z začetkom ob 13.00 uri.

Spoštovani!

V skladu s statutom Zelenih Slovenije ter v skladu s sklepom Sveta stranke Zelenih Slovenije z dne 04. 02. 2007 in IO stranke z dne 23.02. in 13.04. 2007 sklicujeva izredni programsko - volilni kongres, ki bo v nedeljo, 22.04. 2007 z začetkom ob 13.00 uri na Ptuju.

Predlog dnevnega reda:

  1. Sprejem udeležencem kongresa na parkirišču pri restavraciji RIBIČ
  2. Kratek ogled mestnih znamenitosti najstarejšega slovenskega mesta, malica
  3. Imenovanje delovnega predsedstva, verifikacijske komisije, volilne komisije, zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika
  4. Poročila o minulem delu:
  5. Predsednik stranke, finančno poročilo, poročilo nadzorne in statutarno pravne komisije
  6. Razprava o poročilih
  7. Razrešnica staremu vodstvu
  8. Poročilo verifikacijske komisije
  9. Volitve organov stranke za novo mandatno obdobje
  10. predstavitev kandidatov za predsedniške funkcije
  11. poročilo kadrovske komisije (generalna sekretarka)
  12. izvedba volitev
  13. Poročilo volilne komisije in razglasitev rezultatov volitev
  14. Uskladitev statuta stranke z Zakonom o političnih strankah
  15. Zaključek kongresa.

Datum: 13. 04. 2007

Predsednik stranke                                                              Predsednica Sveta stranke:
Vlado ČUŠ l.r.                                                                      Zdenka BEZJAK l.r.

 

Pozor - za pravočasno pripravo vseh potrebnih opravil pred kongresom, pošljite vso pošto povezano s kandidiranjem najpozneje do petka, 20.04. 2007 na naš delovni naslov:
ZELENI SLOVENIJE, Dravska 25 - 2250 PTUJ.

Kandidati so lahko samo člani stranke z izpolnjeno pristopno izjavo in vpisani v registru članstva, ki ga vodi generalna sekretarka. Podpisati mora tudi soglasje h kandidaturi za funkcijo, na katero je predlagan!

     
  16. april 2007

Ustanovljena Zelena akademija

Zeleni Slovenije si prizadevamo strniti svoje vrste, tudi zato smo ustanovili Zeleno akademijo, ki smo jo predstavili v Mariboru. "Z Zeleno akademijo želimo povezati strokovnjake z različnih področjih ter tako pomembno vplivati na sprejemanje hitrejših in kakovostnejših vladnih in parlamentarnih odločitev, ko gre za ustrezne ekološke rešitve, učinkovito varovanje narave, razvoj demokracije in pravne države. K sodelovanju bomo povabili vse nekdanje predsednike Zelenih Slovenije ter tudi vse nevladne organizacije in stranke iz "zelene opcije", ki se resnično zavzemajo za ustrezne ukrepe na državni in lokalni ravni. Naš prvi cilj je namreč trajnostni razvoj Slovenije, Zelena akademija pa naj bi z ustreznimi izobraževanjem in osveščanjem pripomogla, da do njega res pridemo," je povedal predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš.

Tiskovne konference se je kot gost udeležil tudi predstavnik Zelenih Hrvaške Josip Anton Rupnik. Poudaril je zgledno sodelovanje s Slovenijo v okviru Zelenih Alpe-Adria in napovedal ustanovitev Zelenih Jadrana. Gostja je prav tako bila predstavnica Zelenih Avstrije, Zalka Kuchling. Sicer pa je bil skupni poudarek na tiskovni konferenci predstavljene Zelene akademije na potrebi po združevanju z gibanjem Zelenih iz sosednjih držav. "Kajti problemi, ki si jih prizadevajo reševati "zeleni", ne poznajo umetnih meja, ki jih postavlja človek," je poudaril Čuš.

K sodelovanju so pritegnili številne ugledne strokovnjake, ki so med drugim pripravili predavanja o potratni rabi energije v Sloveniji, o plinskih terminalih v Tržaškem zalivu, o zaščiti podtalnice in pitne vode, Triglavskem narodnem parku, mednarodnem naravnem parku Mura itd.

Po tiskovni konferenci se pa je v domu Lizike Jančar začel prvi del predavanj strokovnjakov z različnih področij, prav vse teme so bile zanimive in vsi predavatelji (skupaj jih je bilo 15) si zaslužijo vse pohvale.

     
  15. april 2007

Zeleni Slovenije smo se udeležili pohoda proti postavitvi sežigalnice

Delegacija Zelenih Slovenije se je udeležila protestnega pohoda proti postavitvi sežigalnice pri Monoštru.

     
  15. april 2007

Poziv župananom slovenskih mest ob svetovnem dnevu voda

Atmosfera je najranljivejši del Zemljinega ekološkega sistema. Predstavlja tanko plast in človek lahko s svojim delovanjem usodno spremeni njeno molekularno strukturo. Dejansko smo že povzročili, da se je v atmosferi zelo povečala količina ogljikovega dioksida (CO2), kar povzroča, da se Zemljino ozračje vse bolj segreva (učinek tople grede).

Najvidnejši dokaz za segrevanje ozračja je naglo zmanjševanje ledenikov po vsem svetu. Tudi naš Triglavski ledenik je praktično blizu izginotja. Posledično prihaja do segrevanja morja, ki povzroča vse ekstremnejše nevihte, orkane, tajfune in po drugi strani vse hujše suše.

Nauk, ki ga mora človeštvo sprejeti pomeni, da je potrebno spremeniti naš način življenja. Gre za eno največjih prioritet našega časa. Ko pogledamo po svetu, vidimo, da to zavedanje o nevarnostih segrevanja planetarnega okolja prepočasi sega v politične vrhove v naši ˝naddržavni˝ skupnosti EU, gledano širše je situacija še slabša. Je pa to veliko večji problem, kot je terorizem, ki je sicer prav v vrhu vseh mogočih političnih in drugih srečanj politikov.

Politiki v Sloveniji, z leve in desne, se ukvarjajo z napačnimi prioritetami. Še vedno večji del svoje energije vlagajo v medsebojna ideološka obračunavanja, ki segajo v čase daleč nazaj.   V Sloveniji se nam obetajo velike spremembe. Kmetijstvo se bo soočilo s spremenjenimi režimi rek in padavin, posledice bodo vplivale na razpoložljivost vode v tleh. V Sloveniji nam grozi zmanjšanje padavin za 20 odstotkov. To pa pomeni, da se lahko relativno kmalu soočimo s pomanjkanje vode, po podatkih stroke najbolj verjetno v severni Sloveniji.                                                

Kakšno je stališče Zelenih Slovenije ko gre za varovanje pitne vode?                                 
Ena sama kapljica nevarne snovi lahko onesnaži na tisoče litrov vode! Onesnaženje ostaja še nekaj generacij v naši podzemni vodi, ki jo sicer uporabljamo za pitno vodo. Pri zaščiti vodnih virov v Sloveniji delamo prepočasi. Preko pitne vode iz sistemov je še zmeraj veliko ljudi izpostavljenih različnim strupom, ki presegajo dovoljene vrednosti. Prav tako je zaskrbljujoče, da se v posameznih občinah lotevajo zalog globinske vode, sanacijo površinskih voda pa zanemarjajo. Na ta način dobesedno črpajo »zlate rezerve« vode za naše vnuke.  Pitna voda je osnovno živilo. Za takšno veljajo najstrožja pravila zaščite virov pitne vode. V tem smislu želimo doseči omejitev nečiste industrije preko tehnološke posodobitve in ekološke sanacije. V kmetijstvu pa prehod iz pretežno konvencionalne in integrirane pridelave v večji meri na ekološko pridelavo. Samo na takšen način lahko dolgoročno zaščitimo vire pitne vode. Podpiramo ustreznejši nadzor in slovensko civilno iniciativo za zmanjšanje fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu. Podatki o  monitoringu pitne vode morajo biti javni, saj je dostop do te informacije osnovna pravica vsakega državljana. Strinjamo se s predlogom Zveze potrošnikov Slovenije, da je potrebno ustanoviti neodvisen organ – Agencijo za varno hrano. Ta bo lahko kot neodvisni organ za nadzor nad proizvodnjo, predelavo in trgovanjem s kmetijskimi pridelki in živili nasploh učinkovito ščitila interese potrošnikov. Ni dileme, da je v skupnem interesu vseh prebivalcev Slovenije,  da država takšno Agencijo tudi ustrezno financira.                                                                                                                                   
Od nas samih in od pristojnih v državi je odvisna učinkovitost izvajanja zaščite vodnih virov ter zdrave pitne vode. Ne pozabimo, da tudi prihodnje generacije potrebujejo dovolj vode, ki bo morala ustrezati določenim standardom. Zato je trajnostno upravljanje z vodami bistvenega pomena za naše prihodnje življenje. Sedaj v Sloveniji kar precej denarja vlagamo v vodne izgube oz. v količino, premalo denarja pa namenjamo v kvaliteto pitne vode. V bližini vodnih virov se mora obvezno vzpostaviti izključno ekološko kmetijstvo. Sedaj se potrošnika slabo varuje, zraven dobrih zakonov potrebujemo tudi učinkovite inšpekcijske službe. Ni dovolj zgolj imeti Ministrstva za okolje, inšpektorje za posamezna področja ali različne direktorate, ki so žal večkrat neusklajeni in zato neučinkoviti. Gre za problem vseh področij družbenega življenja, ki se mora odražati v delu na vsej politični črti (lokalno-državno; parlament-vlada-sodni sistem). Ta trenutek je v tej smeri mnogo učinkovitejša civilna družba in mediji.                                                                                                                                                              

Kaj lahko na tem področju storimo v občinah?                                                                      
Izjemno pomembno je, da vodna območja posebej pazljivo zavarujemo. Pri tem je nujno, da se posamezne občine povezujejo s tistimi, s katerimi si delijo skupne vodne vire. V Sloveniji moramo vzpostaviti celoviti monitoring za površinske in podtalne vode. Samo preko celovitega spremljanja kazalcev kakovosti vode ter posledično sprejema ustreznih ukrepov, bomo lahko učinkovito izvedli ukrepe za izboljšanje stanja vode in okolja nasploh ter s tem tudi zdravja ljudi. Opozarjamo na pomembno vlogo lokalne skupnosti in njihovih pristojnih institucij, ko gre za zdravo hrano in pitno vodo.                                                                                        

Zeleni Slovenije vztrajamo pri hitrejši pripravi in večji proračunski podpori izvajanju ustreznih ukrepov za izboljšanje okolja, zaščito vodnih virov ter zdravo pitno vodo. Verjamemo, da ste župani spoznali, da je potrebno za izboljšanje stanja voda pospešiti projekte zaščite podtalnice in pitne vode v vseh občinah po Sloveniji.                                      V nadaljevanju citiram nekatere člene Zakonov, ki nam lahko dodatno pomagajo pri reševanju sedanjih težav in optimalni zaščiti vodnih virov. Pristojnosti občin:                        

Po 26. čl. Zakona o varstvu okolja sta oskrba s pitno vodo ter odvajanje in očiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda obvezni lokalni javni službi.
Po 29. čl. Zakona o varstvu okolja lahko občina za posamezna območja, ki morajo biti posebno varovana pred obremenitvami, predpiše časovne omejitve obratovanja in druge ukrepe varovanja.
Skladno z Zakonom o vodah lahko občina določa vodovarstvena območja in ustrezne režime varovanja talnih vod določenih območij. Če ta območja segajo v več občin, je to predmet odločanja države iz dogovarjanja pristojnih občin.
Po Zakonu o urejanju okolja in Zakonu o urejanju naselij in drugih posegih v prostor občina lahko z prostorskim planiranjem usmerja dejavnosti v prostoru, s čimer lahko posredno zmanjšuje vpliv na okolje.
Posredno lahko občina zmanjšuje negativne vplive na vodne vire s primerno strategijo razvoja kmetijstva ter sanacijo divjih odlagališč odpadkov. 
Mestne občine lahko na podlagi 27. člena Zakona o varstvu okolja za svoje okolje sprejmejo predpise o emisijah, ki so strožji od predpisov Republike Slovenije. Vse občine lahko na podlagi  28. člena tega zakona določijo status ogroženega dela okolja – območja, ki so potrebna sanacije ali so okoljsko posebej obremenjena. 
Občina ima na svojem ozemlju vse pristojnosti za povezovanje in sodelovanje med posamezniki in organizacijami, ki delujejo na okoljskem področju. Enako velja za regijsko sodelovanje in povezovanje. In tega si Zeleni Slovenije želimo več!

Naj 21. stoletje postane stoletje obnove in trajnostnega razvoja. Izkoristimo priložnost, da v tej krizi skozi sodelovanje sprostimo našo ustvarjalnost, inovativnost in navdih, ki so del naše pozitivne človeške dediščine. Premagajmo naš drugi pol, našo nagnjenost k pohlepu in zameram.                                                                                                                                 

»Izbira je naša! Tudi odgovornost in prihodnost sta v naših rokah!˝                                                                           

Predsednik Zelenih Slovenije:
Vlado ČUŠ prof. svetnik

     
  Datum objave:
22. januar

Izvršilni odbor


Predsednik stranke g. Vlado Čuš se zahvaljuje za opravljeno delo vsem tistim, ki so aktivno in požrtvovalno sodelovali pri izvedbi aktivnosti lokalnih volitev 2006.
Glede volitev smo kot stranka lahko samo relativno zadovoljni. Bolj kot s številom izvoljenih svetnikov, smo lahko zadovoljni, da smo zelo uspešni v mestnih občinah in da smo skupaj zbrali kar 4000 glasov več kot pred dvema letoma na državnozborskih volitvah, na katerih je bila za skoraj 20% višja volilna udeležba.
TOREJ: po dolgih desetih letih padanja končno preobrat, ki kaže, da smo v zadnjih dveh letih na programski in kadrovsko-organizacijski dejavnosti zelo solidno opravili svoje delo. Seveda če govorimo o ožjem vodstvu Zelenih Slovenije in tistih posameznikih, ki so se nam pridružili v tem kratkem času.

Znotraj stranke se moramo še kadrovsko okrepiti, postati močnejši in programsko učinkovitejši, kar bo postavilo stranko v realni položaj in možnost za vstop v parlament. V ta namen je potrebno takoj:

a) v januarju 2007 vsi obstoječi občinski odbori izvedejo občne zbore v vseh občinah, pri   
čemer imajo predsedniki regijskih odborov določena pooblastila in obveznosti. Na občnem   
zboru opravijo tekoče volitve za novi mandat in sprejmejo delovni in programski načrt za   
leto 2007 na lokalni ravni. Centrali obvezno dostavijo zapisnik in delovni program .

b) Pridobiti pisna poročila od poverjenikov v občinah, kjer smo na volitvah sodelovali, pa še   
tam nimamo občinskega odbora.

c) Pripraviti pismene predloge na nivoju občin in regijskih odborov, kako delati naprej, da bo    
uspeh boljši, plodnejši.

d) Finančna poročila za leto 2006 pripravijo vsi odbori v skladu z navodili Nadzorne komisije.

e) Odprli  smo novi poslovni račun Zelenih Slovenije, ki nam bo zagotovil vsaj nekaj sredstev    
za sprotne obveznosti. Glede dolgoletne blokade našega računa in upamo, skorajšnje rešitve   
pripravljamo posebno poročilo v sodelovanju z Nadzorno komisijo.

f) Vse informacije o delu in usmeritvah bodo objavljene tudi na spletni strani Zelenih  
Slovenije www.zeleni.si, na kateri so ažurirane informacije, zapisniki, programske         
aktivnosti in drugo.

g) Pripravljamo svet in kongres stranke. Kongres bo predvidoma konec februarja ali v prvi  
polovici marca 2007. Datum kongresa je odvisen predvsem od spoštovanja rokov za oddajo
zahtevanih poročil in izvedbe občnih zborov v posameznih občinah. Prvi teden februarja   
2007 bomo izvedli redno sejo Sveta stranke, ki bo namenjena predvsem nadomestnim   
volitvam in sprejemu delovnega programa za leto 2007 in 2008.
V februarju 2007 bomo izvedli še drugo sejo Sveta stranke, ki bo namenjena pripravi na  
redni programsko volilni kongres stranke.

h) Tudi v vseh regijah je potrebno do seje Sveta stranke sklicati sestanke, da se pregleda    
opravljeno delo, zastavijo programi in pripravi načrt aktivnosti za leto 2007 in 2008.
Predlog predsednika g. Vlada Čuša je, da naj vsaka regija organizira vsaj tri akcije letno,    
saj bomo le tako vidni in odmevni. Akcije naj zajemajo skupne probleme na regijskem
nivoju. Čaka nas tudi konstituiranje novega vodstva v Klubu svetnikov ZS.

i) Vsi izvoljeni funkcionarji- predsednik in podpredsednik stranke, predsednica sveta stranke,  
člani IO, predsednik statutarne pravne komisije, predsednica nadzorne komisije, Zeleni  
ombudsman, predsedniki občinskih in regijskih odborov  ter mladih Zelenih pripravijo in  
dostavijo na centralo svoja delovna poročila o realiziranih nalogah v tem mandatnem  
obdobju. Rok za dostavo poročil centrali je 31. 01. 2007.

Predsednik Vlado Čuš sporoča glede povezovanja zelene opcije v Sloveniji, da smo bili Zeleni Slovenije vodilni v zadnjih dveh letih in pol, ko gre za programsko in predvolilno sodelovanje. Pred dvema letoma smo Zeleni Slovenije povezali SMS na evropskih volitvah. Vabljeni smo na vse akcije Evropskih zelenih EFGP, ustanovili smo Zelene Alpe Adria, sedaj delamo naprej. Te aktivnosti dokazujejo, da nas Zeleni Italije, Avstrije in Hrvaške sprejemajo kot enakopravnega partnerja. 
Očitno smo se s svojim delom na mednarodni ravni tudi dobro izkazali, saj nas Evropski Zeleni želijo v svoji sredini in dajejo tudi pobude, da v bližnji prihodnosti najdemo » skupen jezik« s SMS. Predsednikovo mnenje je, da je to lahko začetek novega uspešnega poglavja »Zelene opcije« v Sloveniji. Seveda pa bomo morali biti politično aktivnejši in programsko učinkovitejši.

V zadnjih dveh letih se je na programskem področju na državni in mednarodni ravni zgodilo toliko dobrega, kot prej  nikoli. Vendar je očitno, da premalo ljudi dela. Nekateri posamezniki
se zmeraj vidijo samo v vlogi kritika, ne pa tistega soodgovornega, ki mora najprej opraviti svoje delo, ki mu je zaupano glede na funkcijo! Potrebujemo sodelavce in ne »nergače!«
Dobra plat minulih volitev je, da smo uspeli vključiti veliko novih, kvalitetnih ljudi, ki si sedaj želijo delati v stranki in za Zelene Slovenije.
Seveda nikogar ne moremo siliti, da je v naši stranki. Od tistih, ki smo, pa smemo zahtevati spoštovanje sklepov pristojnih organov oz. dogovorjenega. Tistim, ki so nezadovoljni z aktivnostjo stranke pa pošiljamo jasno sporočilo, da nikomur nismo prepovedali delati za dobrobit uspeha našega programa in stranke!

Zelo pomembno je, da vsi izpolnimo svoje obveznosti v okviru do sedaj sprejetih sklepov pristojnih organov stranke, kar bo omogočilo , da bomo vse aktivnosti speljali v dogovorjenih rokih.

Zapisala:                                                                               Predsednik Zelenih Slovenije:
Majda Tomšič                                                                      Vlado ČUŠ, prof.

     
  Datum objave:
5. januar

Srečanje predsednika Zelenih Slovenije z Zelenimi Koroške in predsednikom Stranke mladih Slovenije

V decembru se je delegacija Zelenih Slovenije, v kateri je bil zraven predsednika Vlada Čuša še predsednika regijskih odborov Pomurja Simon Balažic srečala z predstavnico Avstrijskih Zelenih Zalka Kuchling iz Avstrijske Koroške. Sodeloval je tudi Darko Krajnc, predsednik Stranke mladih Slovenije.
V vsebinskem pogovoru je bilo veliko dobrih idej o nadaljnjem programskem sodelovanju in povezovanju Zelene opcije v Sloveniji.
Ko je bilo govora o povezovanju Zelene opcije, se je pogovoru v uradnem delu pridružil tudi predsednik Stranke mladih Slovenije Darko Krajnc.

     
 

Datum objave:
30.december

Novoletna čestitka

Hvala - za vse kar je bilo dobrega v starem letu,
Ki odhaja in za vse dobro, kar bo z novim letom prišlo.

 Prijetne praznike in srečno 2007 !

Predsednik Zelenih Slovenije:

Vlado ČUŠ

 

Ko hodiš,
Pojdi zmeraj do konca.
Spomladi do rožne cvetice,
Poleti do zrele pšenice,
Jeseni do polne police,
Pozimi do snežne kraljice,
V knjigi do zadnje vrstice,
V življenju do prave resnice,
V sebi do rdečice
čez eno in drugo lice.

 A če NE prideš NE prvič, NE drugič
Do krova in pravega kova
Poskusi:
vnovič
In zopet
In znova!

(Tone Pavček)

     
  Datum objave:
10. november

Srečanje predsednika Zelenih Slovenije z generalno sekretarko Evropskih Zelenih

Generalna sekretarka Evropske federacije Zelenih strank, ga. Lunacek na obisku v Ljubljani

 

V sredo, 8. novembra se je delegacija Zelenih Slovenije, v kateri sta bila zraven predsednika Vlada Čuša še predsednika regijskih odborov Pomurja in Savinjske Simon Balažic in Majda Tomšič srečala z generalno sekretarko Evropskih Zelenih go. Ulrike Lunacek. Spremljala jo je tudi predstavnica Avstrijskih Zelenih Zalka Kuchling iz Avstrijske Koroške.
V vsebinskem pogovoru je bilo veliko dobrih idej o nadaljnjem programskem sodelovanju in povezovanju Zelene opcije v Sloveniji.
Ko je bilo govora o povezovanju Zelene opcije, se je pogovoru v uradnem delu pridružil tudi predsednik Stranke mladih Slovenije Darko Krajnc.

     
  Datum objave:
30. oktober

VSEM SODELUJOČIM NA LOKALNIH VOLITVAH

Uvodoma čestitam vsem novim občinskim svetnicam in svetnikom! Čestitke tudi našim županskim kandidatkam in kandidatom, ki ste se v soočenjih odlično držali!

Zahvala tudi vsem, ki smo se trudili in uspešno predstavljali program stranke na državni ravni. Posebej se zahvalim vsem, ki ste mi pri tej izjemno zahtevni nalogi stali ob strani in veliko pomagali. Posebna čestitka velja vsem vam, ki ste na letošnjih lokalnih volitvah preživeli volilni krst v vlogi kandidata ali kandidatke. Vaš rezultat obeta, da boste s to izkušnjo v prihodnje še veliko uspešnejši!

Ne glede na to, kaj pravijo tisti, ki so naši stranki škodoželjni, je nesporno, da napredujemo in smo v zadnjih dveh letih dosegli ogromen premik na bolje! Imamo zaporedje pozitivnih korakov in uspehov na programskem ter organizacijskem področju, na domači in mednarodni politični sceni.

Pred volitvami sem vam jasno povedal, da jih bomo izkoristili tudi za kadrovsko krepitev, kar nam bo dalo novih idej in moči v pripravah na državnozborske volitve čez dve leti. Število novih občinskih odborov in dejstvo, da smo na volitvah na ravni Slovenije zbrali zbrali kar 36.12% več glasov (zaokroženo 3900 glasov več) kot na državnozborskih leta 2004 dokazujejo, da smo z novim vodstvom uspešno izvedli eno od ključnih nalog. In to kljub temu, da je bila volilna udeležba slabša od udeležbe leta 2004. Po dolgih letih padanja, smo sedaj prvič obrnili gibanje našega skupnega volilnega rezultata navzgor!

Rezultat bi bil še veliko boljši, ko bi vložili liste v vseh občinah, kjer smo tudi uspeli formirati nove občinske ekipe, konkretno Nova Gorica, Idrija, Krško, Šentilj, Mozirje, Gorišnica, Slovenske Konjice, Črnomelj, Markovci, Slovenj Gradec, Kranj, Jesenice in še nekaj drugih. Posebne omembe si zasluži zelo zagnana ekipa iz Tržiča, ki je sestavila kompletno listo, žal pa ji je občinska volilna komisija zaradi neupoštevanja določila o vrstnem redu (ženske kvota) listo zavrgla. Kljub pritožbi na Upravno sodišče v Ljubljani, žal nismo uspeli. Zanimivo, da so v podobnem primeru v Kočevju ravnali malo drugače. Zadevo bomo še preverili.

Doseženi rezultati v mestnih občinah, kjer smo Zeleni Slovenije nastopili - v procentih: - Koper 1,85 - Celje 3,01 - Novo Mesto 0,79 - Ljubljana 2,50 - Murska Sobota 3,18 - Maribor 1,75 - Ptuj 4,25.

V drugem krogu županskih volitev, kjer seveda so, podprite županske kandidate-inje, ki bodo pripravljeni vključiti v svoj program tudi vaše najpomembneje ZELENE programske točke in dobre kadrovske rešitve.

Po volitvah čimprej izvedimo lokalno medijsko konferenco, zahvalimo se volivcem in še enkrat povdarimo pomembne ZELENE programske točke v svoji občini.

Iz vseh občin, kjer smo nastopili na letošnjih lokalnih volitvah, nam pošljite kratko vsebinsko in tudi finančno poročilo iz volilnih računov. Poročilo pošljite do 15.11. 2006.

Več o volitvah v občinah, kjer smo dobili nove svetnike-ce ter našem nadaljnjem delu pa kmalu, takoj ko bodo izdani končni uradni rezultati.

Predsednik Zelenih Slovenije:

Vlado ČUŠ, prof.

     
  Datum objave:
11. oktober

Pregled akcij Zelenih Slovenije v preteklih dneh po Sloveniji

Na Ptuju je imel Dr. Rajko Brglez predstavitev svojega programa. Prav tako so Zeleni Ptuja predstavili svoje kandidate za mestne svetnike na lokalnih volitvah, prisoten je bil tudi predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš.

V Gornji Radgoni so Zeleni Gornje Radgone pod vodstvom Antona Rožmana univ. dipl. inž., 10. oktobra predstavili svojo listo za lokalne volitve in pripravili akcije za naslednji teden.

Regijski odbor Zelenih Primorske je organiziral predstavitev kandidatov, kjer so sodelovali Robert Rogič iz Sežane, Boris Vojvoda iz Divače, Aleksander Čerče iz Šempetra-Vrtojbe in David Stepan iz Kopra.

V Murski Soboti je kandidat za župana Ernest Novak pripravil tiskovno konferenco, kjer je pripravi svoj program. Prisotna sta bila tudi Simon Balažic, predsednik Zelenih Pomurja in Vlado Čuš, predsednik Zelenih Slovenije.

Zeleni Celja so pripravili ekološko stojnico, kjer so se predstavili javnosti.

     
  Datum objave:
10. oktober

Zeleni Slovenije z 11 županskimi kandidati na lokalnih volitvah 2006

Kandiati Zelenih Slovenije za župane so:

Drago Colnarič, kandidat za župana občine Križevci;
Ernest Novak, kandidat za župana občine Murska Sobota;
Franc Fras, kandidat za župana občine Duplek;
Franc Malečkar, kandidat za župana občine Koper;
Franc Vida, kandidat za župana občine Lendava;
Ivan Rihtarič dr., kandidat za župana občine Radenci;
Melita Cimerman, kandidatka za županjo občine Maribo;
Miha Jazbinšek, kandidat za župana občine Ljubljana;
Rajko Brglez, kandidat za župana občine Ptuj;
Slavko Feguš, kandidat za župana občine Kidričevo;
Zdravko Eder, kandidat za župana občine Pesnica

     
  Datum objave:
8. september

Melita Cimerman kandidatka Zelenih Slovenije za županjo MO Maribor

"S strpnostjo, razumevanjem in dialogom do rešitev"


Predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš in predsednik Zelenih Maribora Vasja Cimerman sta v imenu stranke Zelenih Slovenije predstavila svojo kandidatko za županjo Maribora Melito Cimerman. Kot je povedal predsednik mestnega odbora stranke Vasja Cimerman, Melite Cimerman je sicer že tretji mandat svetnica v mestnem svetu mestne občine Maribor, 15 let je direktorica Andragoškega zavoda - Ljudske univerze v Mariboru, od letošnje pomladi je tudi podžupanja Mestne občine Maribor.

"Za kandidaturo sem se odločila iz prepričanja, da moramo v Mariboru pri razvoju mesta narediti korak naprej. To je možno z združevanjem delovanja vseh tistih, ki v tem mestu živijo in delajo in jim ni vseeno, kako se bo naše mesto razvijalo naprej. Kot mestna svetnica poznam delovanje mesta in njegovih organov, javna podjetja in zavode, ki delujejo pod njegovim okriljem, in s tem tudi probleme, ki jih mesto, tako vsako drugo, tudi ima. Če k temu dodam še 15 let izkušenj pri vodenju Andragoškega zavoda - Ljudske univerze, ki je pretežno profitna organizacija, sem prepričana, da imam dovolj znanja, da bi mesto lahko uspešno vodila," je med drugim dejala Cimermanova.

Melita Cimerman se bo zavzemala predvsem za pozitivno in konstruktivno razmišljanje v mestu, strpnost, razumevanje in dialog pa bi bila njena načela pri iskanju političnih odločitev v mestu. "S tem bi želela ustvariti razmere, v katerih bi Maribor postal zanimivo mesto in pomembno središče. Ne moremo zanikati, da smo v preteklosti, v minulih 15 letih, v Mariboru veliko naredili. To je zasluga vseh, ki tu živijo in delajo, ne le enega človeka. Moj cilj je nadaljnji trajnostni razvoj mesta, kar pomeni uravnoteženost gospodarskih, okoljskih in socialnih vidikov. V mestno politiko bi vnesla tudi več politike stranke, katere članica sem - kako pomembni so elementi, ki jih zagovarjajo Zeleni Slovenije, kaže tudi dejstvo, da imajo vse stranke v svojih programih veliko "zelenih" elementov," še pravi kandidatka za mariborsko županjo. Med najpomembnejše naloge pri ustvarjanju prijetnega in vsem prijaznega Maribora pa je med drugim uvrstila: trajnostni razvoj na vseh področjih, kakovostno prostorsko načrtovanje, pripravo in izvajanje strategij na različnih področjih za naslednje desetletno obdobje, intenzivnejša prizadevanja za pridobivanje sredstev iz evropskih skladov in bolj aktivno vlogo Maribora pri pridobivanju vodilnega mesta v regiji.


     
  Datum objave:
27 . avgust

VSEM SODELUJOČIM V PRIPRAVAH NA LOKALNE VOLITVE

Letošnje lokalne volitve so za našo stranko še posebej pomembne. Na volitvah imamo jasen cilj, povečati število izvoljenih svetnikov, morebiti bo tudi kakšen župan Zelenih Slovenije. Že sedaj lahko rečem, da še nikoli v zgodovini stranke nismo imeli toliko županskih kandidatov. Naš namen je pokriti vse mestne občine in tiste občine, kjer imamo dobre kandidate. Volitve želimo izkoristiti za tudi za kadrovsko okrepitev, kar nam bo pri nadaljnjih ciljih, povezanih z državnoborskimi volitvami dalo novih moči. Upam, da spremljate programsko aktivnost stranke na državni in mednarodni ravni. Na lokalni ravni je v posameznih sredinah še zmeraj premalo aktivnosti, kljub jasnemu povabilu, ki ste ga prejeli dne 19.4. letos, da smo iz centrale zmeraj pripravljeni pomagati pri posameznih programskih aktivnostih na lokalni ravni.

V prilogi vam pošiljamo osnovne informacije, povezane z lokalnimi volitvami in pripradajoče zakone, ki vam bodo v pomoč pri delu. vse potrebne informacije lahko od nedelje dalje spremljate tudi preko naše spletne strani "Zeleni Slovenije". V prilogah boste našli obrazec soglasje kandidata, zakon o lokalnih volitvah, zakon o volilni kampanji, rokovnik opravil katerega smo pripravili sami na podlagi zakonodaje (RVK ga bo še objavila v podrobni datumski obliki) idr. Vse potrebne informacije vam bomo čim bolj ažurno pošiljali tudi po e-pošti. Če imate kakšen problem, pišite in bomo naredili vse, da ga skupaj uspešno rešimo.

V prvem krogu volitev bomo podpirali samo županske kandidate-inje Zelenih Slovenije in skupne županske kandidate-inje, kjer bomo Zeleni Slovenije sopredlagatelji. Osnovni cilj je torej čim več lastnih kandidatov za župana oz. županjo. Podpora drugim pomeni namerno zmanjševanje volilnega uspeha kandidatom za člane občinskega sveta. To je pomembno vedeti!

Bodimo pozorni in se v svoji občini pravočasno prijavimo za brezplačna plakatna mesta, ki jih je občina morala javno objaviti z pogoji za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest.

NE POZABIMO! 27.9. 2006 je ZADNJI ROK ZA VLOŽITEV LIST KANDIDATOV (25 dni pred dnem glasovanja).

Politične stranke določajo kandidate za župane in liste kandidatov za člane občinskih svetov, skladno z njihovimi pravili. Skladno s tem določilom vam bomo po pošti poslali potrjena pravila, saj jih bo potrebno priložiti vloženi kandidaturi.

Občina mora javno objaviti pogoje za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest. Potrebno se je pravočasno prijaviti pristojni službi, da si zagotovimo določen oglasni prostor, ki bo predmet javnega razpisa. Za vsako občino bomo zagotovili določeno število plakatov in flajerjev, na nacionalni ravni pa bomo v okviru možnosti poskrbeli za solidno promocijo (radio, TV). Pomembno je, da tudi sami dodatno s svojimi rešitvami sodelujete pri promociji naših kandidatov. V ta namen smo odprli tudi skupen volilni transakcijski račun, preko katerega boste lahko izvajali volilna opravila.

V predvolilnem času čim več izkoriščajte možnost medijskih konferenc in drugih oblik pojavljanja v medijih preko organizacije akcij, prireditev, posvetov idr.

Določitev seznama kandidatur oziroma list kandidatov (žrebanje vrstnega reda). Zagotovimo prisotnost naših predstavnikov, ko se bo žrebal vrstni red prijavljenih strank oz. list.

Politične stranke lahko dajo svoje predloge za imenovanje predsednika in članov volilnih odborov. Poskušajte predlagati čim več kandidatov v volilne odbore, ki pa seveda ne morejo biti na kandidatnih listah za občinski svet idr. voljene funkcije v lokalni samoupravi.

Roki, ki veljajo za izvedbo volitev članov občinskih svetov, se uporabljajo tudi pri izvedbi volitev v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti, če je z aktom župana kot dan razpisa volitev, s katerim prično teči roki za volilna opravila, isti kot je to določeno z aktom predsednika Državnega zbora RS o razpisu volitev.

Veliko uspeha pri delu vam želim in lep zeleni pozdrav.

Predsednik Zelenih Slovenije:

Vlado ČUŠ, prof.

OBRAZCI ZA LOKALNE VOLITVE

Razpis lokalnih volitev 2006

Informacije o lokalnih volitvah 2006

Soglasje kandidata o sprejemu kandidature na lokalnih volitvah 2006

Zakon o lokalni samoupravi

Zakon o volilni kampanji

Zakon o lokalnih volitvah

     
  Datum objave:
27 . avgust

ZELENI SLOVENIJE Z ŽUPANSKIMI KANDIDATI V VSEH MESTNIH OBČINAH NA LOKALNIH VOLITVAH 2006

 

Bliža se čas, ko se bomo vrnili v slovenski parlament

V minulih dveh letih je sedanjemu vodstvu na čelu s predsednikom Vladom Čušem uspelo programsko in kadrovsko prenoviti stranko. Iz minulih 17 let delovanja so potegnili izkušnje in navdih za uspešno prihodnost stranke.

»Letošnje lokalne volitve se tako priložnost za krepitev strankine samozavesti. Z uspehom na lokalnih volitvah se do odprla pot tudi za vrnitev v slovenski parlament, kjer želimo sodelovati pri urejanju najpomembnejših vprašanj slovenske države,« je izjavil predsednik stranke Vlado Čuš na predstavitvi županskega kandidata Zelenih v Kopru.

Predsednik tudi poudarja, da smo Zeleni Slovenije močno politično gibanje, prisotno v evropskem parlamentu in ne smemo biti satelit, ki bi krožil okoli drugih političnih skupin. V tem prepričanju ga utrjujejo tudi jasna programska izhodišča stranke, sprejeta na državni ravni. V njih smo kvalitetno zastavili vsebinska vprašanja povezana s slovensko sedanjostjo in prihodnostjo. Še posebej ko gre za tretji steber trajnostnega razvoja, to je okoljskega, za katerega pred volitvami izkazujejo skrb vse politične stranke, po volitvah pa od njihovih besed ne ostane veliko.
Za še učinkovitejše reševanje predsednik načrtuje tudi ustanovitev institucije, ki se bo ukvarjala s ključnimi razvojnimi vprašanji Slovenije na področju trajnostnega razvoja.

     
  Datum objave:
20 . avgust

ZELENI SLOVENIJE Z ŽUPANSKIMI KANDIDATI V VSEH MESTNIH OBČINAH NA LOKALNIH VOLITVAH 2006

 

Bliža se čas, ko se bomo vrnili v slovenski parlament

V minulih dveh letih je sedanjemu vodstvu na čelu s predsednikom Vladom Čušem uspelo programsko in kadrovsko prenoviti stranko. Iz minulih 17 let delovanja so potegnili izkušnje in navdih za uspešno prihodnost stranke.

»Letošnje lokalne volitve se tako priložnost za krepitev strankine samozavesti. Z uspehom na lokalnih volitvah se do odprla pot tudi za vrnitev v slovenski parlament, kjer želimo sodelovati pri urejanju najpomembnejših vprašanj slovenske države,« je izjavil predsednik stranke Vlado Čuš na predstavitvi županskega kandidata Zelenih v Kopru.

Predsednik tudi poudarja, da smo Zeleni Slovenije močno politično gibanje, prisotno v evropskem parlamentu in ne smemo biti satelit, ki bi krožil okoli drugih političnih skupin. V tem prepričanju ga utrjujejo tudi jasna programska izhodišča stranke, sprejeta na državni ravni. V njih smo kvalitetno zastavili vsebinska vprašanja povezana s slovensko sedanjostjo in prihodnostjo. Še posebej ko gre za tretji steber trajnostnega razvoja, to je okoljskega, za katerega pred volitvami izkazujejo skrb vse politične stranke, po volitvah pa od njihovih besed ne ostane veliko.
Za še učinkovitejše reševanje predsednik načrtuje tudi ustanovitev institucije, ki se bo ukvarjala s ključnimi razvojnimi vprašanji Slovenije na področju trajnostnega razvoja.

     
  Datum objave:
20 . avgust

FRANC MALEČKAR BO KOPER POBARVAL ZELENO

 

Franc Malečkar, član Zelenih Slovenije se je podal v boj za župansko mesto Kopra

 

""Turbokapitalistično" razbijanje socialnega tkiva, udinjanje "profitnikom" na račun zdravja občanov in zanemarjanja okolja, osebna šikaniranja in razprodaja imetja vnukov so le nekaj od razlogov za strnitev volilnega programa dela Zelenih Kopra pod naslovom Za pravičnost in razvoj Kopra, je zapisalo vodstvo stranke Zelenih Slovenije. Stranka bo ob lokalnih volitvah s svojimi kandidati nastopila v vseh mestnih občinah in tudi v nekaterih drugih. Kjer svojega kandidata ne bodo imeli, bodo podprli tistega, čigar program bo najbližji njihovim programskim izhodiščem, je ob včerajšnji predstavitvi Franca Malečkarja, kandidata za župana v Kopru, je povedal predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš.

"K nam na morje vsako leto vabimo otroke iz Černobila, hkrati pa je na našem območju skoraj trikrat več astmatičnih otrok kot drugod po državi. Če se to enkrat pojavi v turistični propagandi, dvomim, da bo kdo prišel na dopust v kraje s tako onesnaženim zrakom," je ob nizanju številnih črnih točk, napačnega ravnanja občinskih oblasti in nuji po zavzemanju za čistejše okolje v koprski občini navedel Malečkar.

Onesnaževalci primorskega zraka na Obali so poleg prometa tudi v Kemiplasu in Luki Koper, je še dejal Franc Malečkar, kandidat za koprskega župana, Čuš pa se je dotaknil načrtovane gradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, proti katerima so Zeleni prvi povzdignili glas. Plinski terminal bi Tržaški zaliv prelevil v "industrijskega", je zaključil predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš.

Kot novi prvi mož Kopra si bi Malečkar prizadeval proti postavitvi nove marine v Kopru, saj zagovarja povečanje privezov v okviru obstoječe, 3. pomol bi morali zgraditi na kopnem in ne v morju, ohraniti je treba zeleno rekreacijsko cono in naravno bogastvo ankaranske bonifike; kot župan si bi prizadeval za potek 2. tira, ki bo ohranil Osapsko dolino, poskrbel pa bo tudi za ohranitev kmetijskih zemljišč.

Malečkar je včeraj načel vprašanje "ekološke bombe", ki naj bi se skrivala v koprski Luki. To naj bi med drugim dokazovale analize izcednih voda z gradbišča luške vpadnice, ki jih je opravilo podjetje Geokarst iz italijanskih Padrič, sicer pa naj bi se v Luki Koper pod parkirišči skrivali zasuti sodi z nevarnimi snovmi.

Franca Malečkar se bo prav tako zavzemal za prijazno občinsko upravo, ki bo prisluhnila krajanom, ki ne bo razprodajala občinskega premoženja, ki ne bo nagajala drugače mislečim in ki se ne bo udinjala dobičkarjem na račun zdravja občanov in zanemarjanja okolja.

     
  Datum objave:
7 . avgust

Zeleni Slovenije 5. avgusta organizirali že tradicionalni rafting na reki Muri

Prihodnost je v ekoturizmu in ne v elektrarnah!

V soboto, 5. avgusta smo Zeleni Slovenije organizirali spust po reki Muri. Spusta se je udeležilo blizu 70 predstavnikov Zelenih iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Avstrije in Nemčije. Gost je bil tudi evropski poslanec Zelenih Sepp Kusstatscher iz Italije, deželni poslanec avstrijske Koroške Rolf Holub, Johann Gepp iz avstrijske naravovarstvene organizacije Naturschuhutzbund, svetovalec Zelenih v avstrijskem parlamentu Peter Hagenauer,funkcionarji in občinski svetniki Zelenih Slovenije, iter seveda tudi predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš.
Namen tega spusta je bil opozoriti javnost na to, da je tako ohranjenih območij, kakršno je ob reki Muri, v Evropi zelo malo in ali ga je vredno zamenjati za določeno mero kilovatnih ur električne energije.

Predsednik Zelenih Slovenije, g. Vlado Čuš je na tiskovni konferenci ob Babičevem mlinu dejal:"Pri izgradnji hidroelektrarn se zanemarja vpliv na okolje, ki pa je v resnici zelo velik. Akumulacijske pregrade so spremenile odseke rek v umetna jezera, visokoprodne in akumulacijske pregrade onemogočajo preseljevanje rib med drstenjem, pod pregrado pa spremembe v pretoku in gladini reke preprečujejo rast in razvoj vodnih in obvodnih rastlinskih in živalskih vrst. Uničenje poplavnih gozdov ob reki, izsušitev številnih studenčnic so le še nekatere od posledic gradnje elektrarn na Dravi." Murska rečna loka predstavlja enega najbogatejših ekosistemov v srednji Evropi in zasluži izjemno pozornost nas vseh, to pa moramo zahtevati tudi od pristojnih in odgovornih institucij.
Čeprav so v Muro v preteklosti veliko posegali, še je tukaj vedno ohranjeno naravno bogastvo
in izjemen obnovitveni potencial. Zeleni Slovenije se zavzemamo za ustanovitev mednarodnega naravnega parka MURA, ki naj poveže štiri države skozi katere teče reka Mura. Ideja o parku izhaja
iz ugotovitve, da je najvrednejša območja ob Muri treba zavarovati in jim dati zagon za še bogatejše življenje (od Ceršaka do vtoka Krke v Muro). Jedro parka je lahko reka in ohranjene rečne loke
med nasipi, tradicionalna obrečna kulturna krajina, favna in flora ter dodatni predlogi stroke in domačinov. Pod okriljem parka bo moralo v prihodnje potekati več programov, ki bodo po eni strani namenjeni ohranjanju narave in biotske raznolikosti, po drugi strani pa moramo posebno pozornost posvečati usmerjanju razvojnih možnosti širšega območja ob reki. Končno moramo reko Muro začeti obravnavati kot trajnostno vrednoto. Ustanovimo javno službo, ki bo poskrbela za dosledno izvedbo sprejetih usmeritev (informiranje, koordinacija, integracija, monitoring!).

Pomurje potrebuje instrumente, ki bodo zares pospešili razvoj, projekte, ki bodo zagotavljali trajnostni razvoj, boljšo prometno povezanost, boljšo komunalno infrastrukturo, vlaganje v ekološko kmetijstvo in izobraževanje ter v alternativne vire energije. Vlado Čuš še je dodal:"Hidroelektrarne na Muri bi v slovenski energetski bilanci pomenile le 2- do 3- odstotni delež, prinesle bi minimalno število novih delovnih mest, dobiček od prodaje elektrike pa ne bi ostal v Pomurju."

     
  Datum objave:
21. julij

Miha Jazbinšek uradno napovedal kandidaturo za župana MO Ljubljana

Predsednik Vlado ČUŠ in Miha Jazbinšek, mestni svetnik Zelenih Slovenije v Ljubljani sta na medijski konferenci v četrtek, 20. julija tudi uradno napovedala kandidaturo Jazbinška za župana Ljubljane. Ta je predstavil svoj program, katerega vodilo je "pravičnost in razvoj za Ljubljano". Na kandidatno listo za mestni in četrtne svete je Jazbinšek povabil tudi člane Gibanja za pravičnost in razvoj, s katerim imajo sorodne misli, cilje in hotenja. Pričakuje pa tudi podporo Zbora za Ljubljano.

Predsednik stranke Vlado Čuš napoveduje boljši izid kot na lokalnih volitvah pred štirimi leti.
"Zeleni Slovenije bomo s svojimi županskimi kandidati nastopili v vseh mestnih občinah in ostalih občinah, kjer bodo našli primerne in kvalitetne kandidate. Jazbinšek ima dobre in prave rešitve za Ljubljano," meni predsednik Zelenih, ki verjame, da se bo njihov prvi predstavljeni kandidat na volitvah izkazal. "Ko bo Ljubljana svoj mednarodni ugled bolj odločno gradila tudi na svetovljanu Jožetu Plečniku in to ne samo na ohranjanju obstoječega, temveč tudi uresničitvi njegovih nedokončanih projektov, se bo lahko uvrstila tudi med svetovne prestolnice. Za to ni pomembno število prebivalcev ampak predvsem notranje kulturno in arhitekturno bogastvo mesta. Jazbinšek kot arhitekt po poklicu lahko pri tem Ljubljani veliko prispeva," je dejal predsednik stranke Vlado Čuš

Na prednostnem seznamu Jazbinškovih projektov so ureditev mreže športnih objektov, prometna ureditev Ljubljane, poglobitev železnice ter eminentne lokacije v prestolnici. Napovedal je, da ne bo kupoval vizij, ampak bo do volitev pripravil gradiva za prvo sejo mestnega sveta, ki jih bo potreboval kot župan ali pa mestni svetnik, da bo mestni svet sploh lahko o čem odločal.

     
  Datum objave:
2 . julij 2006

Zeleni Slovenije na protestih proti izgradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu

Zeleni Slovenije smo se udeležili protestov proti izgradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Zavedamo se vseh posledic in nevarnosti, katere bi prinesla izgradnja plinskih terminalov v Tržaškem zalivu.

Poudariti pa je je treba, da ima javnost na voljo premalo informacij o vprašanju plinskih terminalov in da oblasti ne smejo prezreti volje prebivalstva. Ker se terminala želi graditi v bližini meje, mora priti do sodelovanja vlad.

     
  Datum objave:
1 . julij 2006

Zeleni Slovenije organizirali kolesarsko akcijo "Od Šentilja do Maribora"

Zeleni Slovenije so 1. julija organizirali kolesarsko akcijo "Od Šentilj do Maribora", katere namen je bil opozoriti javnost in državo na naurejene poti za kolesarje, saj je urejenih kolesarskih poti v Sloveniji premalo.

 

     
  Datum objave:
30. junij 2006

Zeleni Slovenije na tiskovni konferenci v Celovcu

Zeleni Slovenije so skupaj z Zelenimi Avstrije v Celovcu pripravili tiskovno konferenco o pomenu Zelenih Alpe Adria in predstavitev njenega delovanja ter projektov avstrijskim medijem.
Glavna tema delovnega srečanja pa je bila Energetska politika v EU in alternativni viri energije.

Zelene Slovenija sta zastopala predsednik stranke Vlado Čuš in predsednik regijskega odbora Pomurje Simon Balažic.

 

     
  Datum objave:
29. junij 2006

Zeleni Slovenije na posvetu o prihodnosti reke Mure

Zeleni Slovenije smo aktivno sodelovali na posvetu o prihodnosti reke Mure, ki je bil 29. junija v Ljutomeru.

Predavali so:

Vlado Čuš, predsednik Zelenih o pomenu ohranjanja reke Mure, Simon Balažic o problematiki reke Mure, Dr. Miran Puconja o etnološkem pomenu reke Mure, Stojan Habjanič o alternativnih virih energije, Goran Šošter o gospodarskem pomenu reke Mure in Dr. Johannes Gepp o ekoturizmu.

Zeleni Slovenije so že na mnogih akcijah, tiskovnih konferencah opozorili na pomen ohranjanja reke Mure, saj bi bila gradnja hidroelektrarn na reku Muri velika katastrofa za favno in floro saj mnoge vrste živijo oz. rastejo le na območju reke Mure in nikjer v Sloveniji.

 

     
  Datum objave:
20. junij 2006

Objavil:admin

Zeleni Slovenije na tiskovni konferenci v Gornji Radgoni

V torek, 20. junija je v Gornji Radgoni potekala tiskovna konferenca na temo omogočanja življenja reki Muri, večji kvaliteti življenja ljudem v Pomurju in čezmejnemu sodelovanju v okviru projekta naravni park Mura.
Svoja mnenja na konferenci so povedali Vlado Čuš, predsednik Zelenih Slovenije, Simon Balažic, Anton Rožman, član Zelenih in Goran Šošter, član komiteja za zaščito Mure.

Tiskovna konferenca je bila najava oz. vabilo na posvet z naslovom: PRIHODNOST REKE MURE, ki bo v četrtek, 29. junija ob 10.00 uri v Prešernovi 2 v Ljutomeru (v prostorih PRA Ljutomer/konferenčna soba).

Več o posvetu si boste lahko prebrali na naši spletni strani v prihodnjih dneh.

     
 

Datum objave:
2. junij 2006

Objavil:admin

NE BOMO DOVOLILI EKOLOŠKEGA UMORA V TRŽAŠKEM ZALIVU!

Zeleni Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške smo 2. junija 2006 ustanovili Zeleni forum Alpe Adria.
Tega dne smo skupaj s civilno iniciativo iz Ankarana in več ekološkimi društvi ter posamezniki izvedli ogled z ladjo na lokaciji načrtovanih plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Iz ladje in morske perspektive se je dalo videti uničujoč vpliv načrtovane gradnje za ekosistem Tržaškega zaliva in slovenske obale.
S strelom iz signalne pištole in baklo smo tudi širši javnosti na kopnem pokazali na bližino lokacije načrtovanega terminala.

Namen delovanja Zelenih Alpe Adria bo zraven varovanja okolja in izvajanja skupnih programskih projektov, ustvariti tudi močnejšo zeleno opcijo v evropskem parlamentu. Zavzemali pa se bomo tudi za Evropo regij in za dobrososedske odnose med državami, kjer bodo manjšine most povezovanja.

     
 

Datum objave:
1 0. maj 2006

Objavil:admin

MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE
Prešernova cesta 25
1001 Ljubljana
P.P. 481

Spoštovani g. minister
dr. Dimitrij Rupel
Ljubljana, 10.5.2006


PROTESTIRAMO IN ŽELIMO JASNO STALIŠČE ZUNANJEGA MINISTRA!


ALI ZA VAS IN ZUNANJE MINISTRSTVO, KI GA VODITE, NAMERAVANA GRADNJA PLINSKIH TERMINALOV V TRŽAŠKEM ZALIVU TER DOSEDANJA IGNORANCA ITALIJE RES NI PROBLEMATIČNO?

Presenečeni smo, da kot naš zunanji minister do tega projekta, ki bi imel izjemno škodljive posledice na ljudi in okolje niste pravočasno in odločno izkazali nasprotovanja.
Zeleni Slovenije nismo proti plinu, toda ne v okolju, ki tega projekta ni sposobno prenesti. Investitorji lahko uresničijo svoje namere kje drugje, kjer ne bomo govorili o ekološkem umoru in spreminjanju Tržaškega zaliva v »Industrijski zaliv!«.
Zeleni Slovenije in Zeleni Italije (Verdi D'Italia) stojimo na strani širše javnosti, ki ostro nasprotuje želeni gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu.
Interes, ki nas je pri tem združil tudi s podpisniki (preko 30.000 zbranih podpisov) Peticije proti gradnji terminalov in nas bo vodil tudi v prihodnje je preprečitev nameravane izgradnje plinskega terminala sredi Tržaškega zaliva.
Gre v bistvu za dva terminala, lokacijsko umeščena sredi Tržaškega zaliva in v Žavljah pod Socerbsko planoto, katerih škodljivi vplivi bodo drastično posegli tudi na slovensko in hrvaško stran. Škodljive posledice bodo čutili prebivalci ob celotnem Tržaškem zalivu in vsi tisti, ki od njega posredno živimo.
Naše morje predstavlja 1/3 Tržaškega zaliva, ki je z zaledjem vred v tem trenutku že prekomerno obremenjeno in na kritični meji samočistilne sposobnosti. To potrjujejo tudi strokovne študije. Morebitna izgradnja plinskih terminalov bi s svojim 12 km dolgim cevovodom po morskem dnu povzročil ekološki umor Tržaškega zaliva. Plinska terminala bi po modelnih preizkusih Tržaške univerze povzročila že v prvem letu nastanek hladnega »bazena« na dnu na dve stopinji celzija ohlajene in sterilne vode, ki bi pomorila vse organizme ter preprečila obnavljanje ribjega zaroda na širšem območju. Zaliv in širšo okolico bi ogrožali izpust klora, velike količine težkih kovin bi z muljnatega dna dvigali dve »reki« pretoka 9 m kub/uro in vplivi na zrak z nevarnimi toplogrednimi plini.
Cevovod bi pred naselitvijo vodnega rastlinja varovali z natrijevim hipokloritom (varikina). Ob dejstvu, da je tu plitvo morje in so šibki morski tokovi ter je morje že na robu dopustne obremenitve, bodo spremenjeni pogoji povzročili izumrtje številnih živalskih in rastlinskih vrst, ki so sicer tudi pod zaščito Natura 2000. Ogroženi bodo tudi zaščiteni naravni spomeniki kot Strunjan in Debeli rtič. Gotovo ni sprejemljivo, da bi katera država ob Jadranskem morju ob velikih posegih v prostor ogrožala celoten ekosistem določenega območja.

Presenečeni smo, da kot naš zunanji minister o tem projektu in izjemnih škodljivih posledicah niste pravočasno in javno seznanili tudi slovenske javnosti. Nedopustno je, da se omejite na privatne večerje in ni uradnih stališč in razgovorov.
Zeleni Slovenije ostro protestiramo zaradi zapostavljanja slovenskih nacionalnih interesov, ki bi morali biti usmerjeni v razvoj sonaravnega turizma in gospodarskih dejavnosti, konkretno ribištva, ne pa okolju škodljivim energetskim projektom, kjer bi Slovenija služila zgolj kot transportna pot.
Ali se zavedate, da bi takšen projekt predstavljal kršitev mednarodnih sporazumov o varovanju morskega okolja, kot so Barcelonska in OSPAR konvencija ter Helsinški sporazum!
Ali veste, da se bo s postavitvijo plinskih terminalov povečalo onesnaževanje tudi našega slovenskega morja in s tem kršitev vodne direktive, ki določa, da se morajo ˝emisije, iztoki in izgube nevarnih snovi v morsko okolje ˝ prenehati do 2020.
Poseben problem v nameravanem projektu bi predstavljala varnost, saj vemo, da so bili Žaveljski naftni rezervoarji enkrat že tarča teroristov.
Ob tem projektu bi Tržaški zaliv praktično postal vojaško operativno območje, saj bi bilo potrebno terminal in tankerje neprekinjeno varovati. Veliko nevarnost pa predstavlja tudi prevoz utekočinjenega plina s tankerji po Jadranskem morju in realno veliko večje možnosti ekoloških nesreč.
Beneška konferenca o Sredozemskem morju je leta 2004 glede dobro sosedskega sodelovanja, celovite obravnave okoljskih problemov in pri Protokolu o strateški presoji vplivov na okolje sprejela jasna stališča.
Tudi podpisani sporazum treh držav koncem prejšnjega leta, podpisniki Janez Podobnik, Daniele Verga in Nikola Ružinski, konkretno postavlja obveznosti v okviru sporazuma, ko gre za odgovornost in aktivnosti za čistejše morje v okvirju ekoregije Jadran.
Ker gre v tem primeru za projekt katerega operativno območje bi naj segalo do državne meje, z varstvenim pasom pa celo v slovenske teritorialne vode, Zeleni Slovenije pričakujemo jasno stališče ter ustrezne ukrepe s strani vašega Ministrstva in tudi slovenske vlade.

Iz navedenih razlogov smo prepričani, da je treba preprečiti uresničitev tega projekta. Zato Zeleni Slovenije skupaj z Zelenimi Furlanije-Julijske krajine (Verdi D'Italia) preučujemo vse možnosti, da bomo izvedli prvi čezmejni referendum proti nameravani gradnji tega plinskega terminala, ki bi uničil biološko ravnovesje tega prostora in ki lahko prevede do težkih ekoloških problemov ter tudi uničenja turizma in ribištva v teh krajih.

Upamo, da tovrstno ravnanje ni postalo ustaljena praksa, saj bomo v nasprotnem primeru prisiljeni razmisliti o dodatnih ukrepih. Enostavno gre za vitalne probleme, za zaščito ljudi, ekosistema in širšega okolja v Tržaškem zalivu in ob njem. Gre pa tudi za zaščito slovenskih nacionalnih interesov .

Pozivam Vas, spoštovani gospod minister, da se preko uradnih pogovorov z Italijo zavzamete k doslednemu spoštovanju mednarodnih konvencij, dogovorov in obveznosti pri zagotavljanju pogojev za varovanje ekoregije severni Jadran in še posebej varovanje okolja in izboljšanju stanja v skladu s sprejetimi obveznostmi v Tržaškem zalivu. Kot zunanji minister je gotovo v vaši pristojnosti tudi seznanitev pristojnih mednarodnih institucij in delovnih teles Evropske unije.

Za razumevanje se Vam zahvaljujem.

 

Predsednik Zelenih Slovenije:
Vlado ČUŠ, prof.

 

V vednost:
- dr. Dimitrij Rupel
- predsedniku države RS
- predsedniku vlade RS
- mediji v Sloveniji

     
 

Datum objave:
8. maj 2006

Objavil:admin

ŽIVLJENJE Z ELEKTRARNAMI NA DRAVI

ČLOVEK SE JE POJAVIL IN PREŽIVEL V SOŽITJU Z NARAVO

V odnosu do reke Drave in ostalih vodotokov se zrcali tudi naš odnos do nas samih. Skozi nas teče vodni krog in v kolikor živimo med ali ob zastrupljenih potokih in rekah, bo tudi voda v naših telesih mrtva. Iz zgodovine vemo, da so vsa ljudstva gojila posebno spoštovanje do izvirov vode in rek. Verjetno je tudi naša dolžnost in odgovornost do narave, da vodotokom v Sloveniji omogočimo njihovo funkcijo in življenjsko izpolnitev.
Danes pri vsej tehnološki moči, ki jo premoremo prepočasi rešujemo odprte probleme iz preteklosti. Manjka nam vizije in odločnosti. Da bi v nedogled trošili in povečevali porabo energije in imeli hkrati boljšo kvaliteto okolja, ne bo šlo. Potrebno se bo odločiti in sprejeti odgovornost.
Preveč govorimo o izrabi voda in obvodnega prostora, ne pa o sonaravnem gospodarjenju z vodo in obvodnim svetom. Mentaliteta vodne pipe v kateri smo in bodo vzgojeni bodoči rodovi, povzroča ob premalo prisotnem osveščanju in učinkovitejšem nadzoru nad izvajanjem sicer solidne zakonodaje, neodgovorno ravnanje vseh, od porabnikov, do tistih, ki sprejemajo zakone. Obnašamo se kot tatovi, ki kradejo samemu sebi.

VPLIV IZGRADNJE IN OBRATOVANJA HIDROELEKTRARN NA OKOLJE

Kroženje vode je eden izmed temeljnih snovno-energetskih podsistemov planeta. Za življenje je to verjetno osrednji planetarni obtok, ki ga poganja sončna energija. Zemlja je vodni planet, saj je približno 70 odstotkov zemeljskega površja pokritega z oceani in morji, v katerih je približno 97 odstotkov vse vode na svetu. Na kopnem je torej le približno 3 odstotke vseh vodnih zalog v obliki sladke vode in slane vode (nekatera jezera).
Vodotoki v Sloveniji dobivajo vodo z ozemlja, ki obsega več kot 43.000 km2, površina državnega ozemlja pa je 20.256 km2.
Drava in Mura spadata med najbolj dragocene ekološke sisteme v Srednji Evropi. Zgornji del porečja imata v Avstriji, Drava delno tudi v Italiji. Ozemlje Slovenije pripada povodjema Črnega morja in Jadrana. Večji del razvodnice poteka po ozemlju karbonatnih kamnin, zato prevladuje podzemeljska razvodnica.
Pri izgradnji hidroelektrarn se pogosto zanemarja vpliv na okolje, ki pa je v resnici zelo velik.
Akumulacijske pregrade spreminjajo odseke rek v umetna jezera in s tem nepovratno uničujejo prvotne življenjske pogoje. Visoke prodne in akumulacijske pregrade onemogočajo preseljevanje rib med drstenjem, pod pregrado pa spremembe v pretoku in gladini reke, preprečujejo rast in razvoj vodnih in obvodnih rastlin ter naselitev številnih živalskih vrst.
Vodotoki, reke, so narodno bogastvo in javno dobro. Pri izkoriščanju hidro potenciala za proizvodnjo električne energije, je to za energetiko pozitivno, za naravo in ekosistem na določenem področju pa takšni posegi večkrat privedejo do nepopravljivih posledic za krajino in širše okolje.
Eden od neugodnih učinkov izgradnje hidroelektrarn je tudi potopitev velikih površin zemljišč, ki tako postane trajno zavzet.
Ob izgradnji hidroelektrarn se menja tudi hidro dinamični tlak na obalah akumulacije v funkciji časa in globine. Pri delu hidroelektrarne se menjavajo nivoji zgornjih in spodnjih voda in geološke ter geomehanične karakteristike tal v kontaktu z vodo. Z izgradnjo akumulacije se menja tudi višina podtalnice v coni vpliva akumulacije. Za zapornico prihaja do morfoloških sprememb struge reke, menja se tudi režim voda in nanosov.
V akumulacijah prihaja do sprememb in poslabšanja kvalitete vode zaradi zbiranja in koncentracije nanosov, pojavov različnega rastlinja in drugih vzrokov.
Velika površina vode v akumulacijskem bazenu vpliva tudi na spremembo mikroklime tega področja, na podnebje, temperaturni režim vode in zraka (zmanjšuje amplitudo temperaturnih sprememb), povečuje vlažnost zraka in vpliva na režim vetrov.
Nagle spremembe količine vode v vodotoku vplivajo tudi na pogoje za razvoj flore in favne.
Vegetacija se menja v coni pred akumulacijo in navzdol od akumulacije. To vpliva na ribji svet, divjad, domače živali, ptice, insekte in drugo floro.
S pregradami rečnih tokov se še posebej ogrozi ribji fond, kateremu se v veliki meri spremeni dotok hranljivih snovi za vodne organizme, s katerimi se ribe hranijo. Tudi nihanja gladine vode predstavljajo neugodne vplive na okolje, saj puščajo obale akumulacije nezaraščene, kar je tudi estetsko neugodno.

ŽIVLJENJE Z ELEKTRARNAMI NA REKI DRAVI

Reke tečejo skozi stalne ekosisteme, ki segajo od izvira v gorah, pa vse do njihovega ustja. Zgradbe in naprave, ki so delo človeških rok, so zmotile tok voda in materialov ter uničila migracijske poti številnih živalskih vrst. Rečne poplavne ravnice je drastično osušila regulacija in izgradnja jezov. Panonska nižina sama je bila do pred 200 leti poplavljena do približno 30 % edinstven paradiž za vodne ptice, vključno s pelikani.
Naše rečne doline so danes resnično močno zlorabljene kot transportne ceste, industrijski predeli, stanovanjski centri in območja za kmetijsko obdelavo. Tako so pri vseh teh naporih, da bi zavarovali biotsko raznolikost, odločilnega pomena preostale rečne krajine. Da bi ogrožene živalske in rastlinske vrste preživele, potrebujejo nedotaknjene reke in naplavljena močvirja vsaj na nekaterih območjih, kjer še bivajo. V Sloveniji imamo tri velike reke: Drava je že pozidana s hidroelektrarnami, Savo pravkar betoniramo, ostala nam je samo še Mura. Reka Mura naj nam bo priložnost za razvoj turizma in spremljajočih storitvenih dejavnosti. Pri teh projektih lahko črpamo precejšnja evropska finančna sredstva iz različnih skladov in tudi čezmejnega sodelovanja (turizem, biotop, študijski objekt, mlini idr.)
Drava s svojimi pritoki je bila neizčrpen vir bogastva vodnega in obvodnega življenja. Razmnoževanje živali, drstitev rib je bila burna, obvodno rastlinje je s svojo vegetacijo vplivalo in ščitilo to bogastvo. Žal tega ni več. V zadnjih desetletjih nam je uspelo veliko tega uničiti. Geslo: »reke nam bodo pokorne!« je v določenem času žal našlo polno veljavo.
Hidroelektrarne na reki Dravi so bile zgrajene v zadnjih 35 letih. Slovenija ima danes za seboj več deset let izkušenj s posledicami graditve akumulacijskih jezer v Dravski nižini. Pri tem so imeli programi za svoj cilj ne samo regulacijo reke, ampak tudi izsuševanje velikih delov pokrajine ter hkrati namakanje tudi z melioracijami pridobljenih velikih njivskih površin. Med Mariborom in Ptujem velja ocena, da je bilo v Loki uničenih 90%, med Ptujem in Ormožem pa več kot 60% poplavnih gozdov. Elektrarne so sestavljene iz akumulacijskega jezera in kanalov, na katerih stoji strojnica s turbino. S postavitvijo elektrarn sta se povsem spremenila tudi Dravsko in Ptujsko polje. Globoki kanali, ki pod turbino odvajajo vodo so posegli v površinski odtok voda in z ostalimi posegi bistveno zmanjšali količino podtalne vode.
Posledice je možno dokazati s presušitvijo številnih studenčnic, izginili so celo nekateri potoki. Tudi v nižinskih gozdovih so posledice pomanjkanja vode očitne. Izostanek rednih poplav grozi gozdovom s počasnim umiranjem. Zaradi velikih izgub gozdnih površin se je zelo zmanjšalo izhlapevanje vode, ki so jo listavci črpali iz podtalne vode in oddajali preko listov. Posebno močno pa je ogrožena podtalnica na Dravskem in Ptujskem polju, ki sta med ključnimi rezervoarji pitne vode v Sloveniji. Z graditvijo kanalov in jezov je najprej padel nivo, nakar je postala izmenjava vode med reko in podtalnico zelo otežena. Intenziviranje kmetijstva v rečni nižini Drave je pripeljalo posledično še do onesnaževanja s strupi.
Zaradi spremenjene transportne sposobnosti reke po postavitvi hidroelektrarn se je prodonosnost reke zmanjšala za 50 do 300 krat. V glavnem je to posledica prazne struge v stari strugi reke Drave. Nekdanje ravnovesje med erozijo in nalaganjem je bilo uničeno. Biološko je treba posledice pregrajevanja reke Drave oceniti kot uničujoče. Res pa je, da imata danes stari tok reke Drave in akumulacijska jezera še vedno velik ekološki pomen. Posledice graditve elektrarn so za nekoč bogato ribjo favno zelo negativne. Nekoč izvrstna salmonidna voda se je spremenila v krapovsko. K temu so prispevale spremenjena hitrost in količina pretoka, spremembe kakovosti in temperature vode. Tudi za ribje steze ni poskrbljeno v skladu z predvidenimi rešitvami.
Kot zelo moteče moremo smatrati stalno sekanje drevja, grmičevja , čiščenje bregov rek in potokov po buldožerski logiki.

IZGLEDI ZA PRIHODNOST

Varstvo narave zunaj zavarovanih območij mora zagotoviti ohranitev povezav med rečnimi sistemi. Stroka in naravovarstveniki skupaj ne smejo le določiti ozemelj, ki naj bodo zavarovana, temveč morajo hkrati izdelati daljnosežne razvojne zamisli.
Da se ne bi ponovile napake polpretekle zgodovine, je danes potrebno odločno in z vso resnostjo vzpostaviti na Dravi naravovarstveni režim s spremljajočo renaturacijo, ki bo na podlagi bogatih danosti tega okolja vzpostavil uničeno sožitje med reko in naravo ter človekom. To je edina možnost nadaljnjega trajnostnega razvoja, ki lahko v prihodnosti postane tudi pomemben ekonomski dejavnik življenja ob reki Dravi.
Med ukrepi, ki so potrebni, je tudi zvišanje minimalnega pretoka vode v stari strugi Drave, kar bo pomembno izboljšalo življenjski prostor favni in flori tega prostora.
V primeru ostrih zim, ko jezera zamrznejo, prezimujejo vodne ptice v stari strugi Drave. Takrat se pokaže izjemen naravovarstveni pomen zadnjih naravnih dravskih preostalin.
Ob Dravi, še posebej na njenih akumulacijah, so se razvili nekateri sezonski športi. Potrebne so omejitve in tudi določene prepovedi najagresivnejših do okolja. Tako bomo prispevali k privlačnosti in bolj ohranjeni podobi.
Značilni za Dravo so stari leseni čolni, tudi splavi in celo plavajoči mlini. Del naravovarstvenega koncepta naj torej vključuje te in ne vseh mogočih motoriziranih oblik vožnje z gliserji. Brodarska društva ob reki ne smejo pozabiti, da nosijo ime stare obrti in ne gliserjev. Projekt »vitalizacije in sanacije« Ptujskega jezera kot največje stalne vodne površine v Sloveniji, bo predstavljal izziv za popravljanje preteklih napak.
Naravna dediščina reke Drave je neločljivo povezana s kulturno dediščino, torej s človekom. Dravo lahko simbolno enačimo kot mati pokrajin, ki je pomembno zaznamovala človeka, živali in rastline na teh območjih. Zato mora conacija življenja v in ob reki ohraniti naravni in ekonomski pomen področja. Ta bi verjetno lahko v okviru osrednje cone brez človeške rabe zajela pretežni del same reke, prodišča in redke »pragozdne ostanke«. Na levem in desnem bregu reke do terase, pa bi lahko sledila cona z ekstenzivno rabo s travniki in poplavnim gozdom ter omejene cone s področji, namenjenimi rekreacijski dejavnosti pohodniškega tipa.
Naravni park Drava, kot mednarodni projekt, naj bo porok tudi za ohranitev arhitekture in videza vasi kot sestavnega dela parka. Pomoč države v obliki projektov, ki bodo ljudem ob reki Dravi izboljšale življenjske pogoje, porušene z gradnjo hidroelektrarn, je nujna in predstavlja dolg, ki ga država mora poravnati.
Da bomo končno pričeli z reko Dravo ravnati kot trajnostno vrednoto, je potrebno ustanoviti tudi javno službo, ki bo skrbela za dosledno izvedbo sprejetih usmeritev. Ta javna služba bo lahko opravljala naloge informiranja, integracije, koordinacije in monitoringa. V nasprotnem primeru bodo potrebni ukrepi izostali ali ostali na pol poti.

Vlado ČUŠ, predsednik Zelenih Slovenije

     
 

Datum objave:
4. maj 2006

Objavil:admin

Srečanje z Zelenimi Avstrije v Celovcu


Zeleni Slovenije so se v Celovcu sestali z Zelenimi Avstrije. Tema pogovora je bila energetska politika in alternativni viri energije.
Zeleni Slovenije in Zeleni na avstrijskem Koroškem želimo okrepiti čezmejno sodelovanje in skupno iskanje možnosti, zlasti pri alternativnih virih energije. Kot sta na skupni novinarski konferenci v Celovcu poudarila predsednika Zelenih Slovenije Vlado Čuš in Zelenih avstrijske Koroške Rolf Holub, je Nuklearna elektrarna Krško (NEK) "skupni problem", za katerega je treba najti alternative po predvidenem koncu njenega obratovanja leta 2020.
Kot je poudaril predsednik Zelenih, g. Vlado Čuš, naj bi se za nadaljnji razvoj jedrske energije v Sloveniji zavzemalo le pet odstotkov prebivalstva. Če pa bi se Evropa odločila za alternativne vire energije, bi si lahko na tem področju pridobila tudi tehnološko prednost, je opozoril. Predsednik Čuš je hkrati zagotovil, da si Slovenija prizadeva za zagotovitev vseh pogojev za varno obratovanje NEK, po njegovem pa določene težave povzroča predvsem drugi lastnik elektrarne, republika Hrvaška, ki v tem vprašanju naj ne bi kazala polne odgovornosti. Problem je v odgovornosti Hrvaške, ko gre za iskanje lokacije za skladišče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov in vplačevanje pogodbenih obveznosti v Sklad za razgradnjo. Prav zato je po Čuševem prepričanju treba strniti vse sile v iskanju alternativ za NEK in druge evropske jedrske elektrarne, saj bo več kot polovici obstoječim jedrskim reaktorjem v Evropi potekel rok obratovanja med leti 2020 in 2025.

     
 

Datum objave:
2. maj2006

Objavil:admin

Nove poti manjšinske politike

Avstrijski in slovenski Zeleni so na skupni tiskovni konferenci v Ljubljani poudarili skrb za razvoj narodnih manjšin, Zeleni Avstrije pa so ob tem med drugim zahtevali, da mora slovenščina postati vsakdanji jezik.

Govornica za narodnostna vprašanja in namestnica deželnega govornika Zalka Kuchling je med drugim poudarila, da je treba razširiti možnosti dvojezične vzgoje že od vstopa v otroški vrtec naprej. Na ljudskih šolah je treba poskrbeti za boljše okvirne pogoje v prid krepitvi in razvoju dvojezičnega pouka. Izboljšati pa da je treba tudi kakovost dvojezične izobrazbe bodočih učiteljic in učiteljev na Visoki šoli za pedagoške poklice, ki naj bi začela pod novimi strukturami delovati že leta 2006/07.
Deželni govornik Rolf Holub pa je sicer izpostavil dve temi: razsodbe ustavnega sodišča in zastopstvo narodne skupnosti v deželnem zboru, je poudarila v pogovoru za slovenski spored ORF Zalka Kuchling.

Prav tako smo na skupni tiskovni konferenci predstavili Zeleni Slovenije svoja gledanja na narodnostna vprašanja, in poudarili tudi svoje zahteve do slovenske in avstrijske vlade. Predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš tudi ni prikrival, da je v Sloveniji recimo glede romske narodne skupnosti še mnogo nedorečenega.

Predstavitev problematike s Strani Zelenih Slovenije:

• Slovenski jezik si v Avstriji zasluži življenjski prostor.
• Na politični ravni so Zeleni Avstrije z ustanovitvijo tako imenovane 10. Zvezne
dežele prevzeli vodilno vlogo. Zraven devetih organizacij Zveznih dežel so
Zeleni ustanovili še 10. Zvezno deželo z namenom, da so v Avstriji
zastopane vse etnične skupine in tudi migranti.
• Odločni ukrepi za uveljavljanje slovenskega jezika.
• Fiksni mandat za zastopnika etničnih skupin v Deželnem svetu.
• Zeleni se zavzemajo za večjo VFGH prepoznavnost krajevnih oznak – želja
Zelenih in večine prebivalstva na avstrijskem Koroškem je, da postanejo krajevne oznake (table) optično bolj vidne. V ta namen so naredili določen načrt za postavitev 158 krajevnih tabel, kar bi pomenilo uresničitev cilja Zelenih. Korošci so ljudje demokracije in veliko pozornost posvečajo manjšinam. Haiderjeve rešitve o krajevnih oznakah so slabe,
saj ne smejo biti naperjene proti manjšinam na Koroškem

Stališča Zelenih Slovenije:

- Zeleni Slovenije podpiramo programsko usmeritev k ustvarjanju tolerantne, socialne, ekološke in demokratične Evrope.
- Razvoj demokracije zahteva polno varovanje državljanskih pravic, človekovih pravic, pravic žensk, otrok in manjšin.
- Manjšinam je potrebno omogočiti integracijo ter pri tem spoštovati njihovo različnost in njihove kulturne pravice. Omogočiti jim je potrebno preživetje njihovega jezika in bogate kulturne dediščine.
- Demokratizacija Evrope pomeni tudi več solidarnosti med ljudmi in več odgovornosti ter demokratične kontrole.
- Slovenija je med bojem za svojo državno neodvisnost imela dobre prijatelje prav v sosednjih državah. V tem moramo iskati tudi potrditev, da so stara nasprotja in zamere presežena.

     
  Datum objave:
24 . april 2006

Objavil:admin
Zeleni na Dan Zemlje delili humus

V soboto, 22. 4. z začetkom ob 9.00 uri so Zeleni Ptuja organizirali že tradicionalno delitev humusa in sadik. Akcije se je udeležil tudi predsednik Zelenih Slovenije, Vlado Čuš.
Akcija je potekala že 19. leto zapored, vsi obiskovalci stojnice Zelenih Slovenije pa so lahko brezplačno dobili humus, sadike in razne prospekte o varovanju okolja.
Podobna akcija je bila organizirana tudi v Kidričevem, ki je bila organizirana istega dne.

     
  Datum objave:
10 . april 2006

Objavil:admin
Vabilo na medijsko konferenco

v torek, 18. aprila 2006 ob 9.00 uri v Cankarjev dom v Ljubljani, soba M 1

1. Položaj manjšin v Sloveniji
2. Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem
3. Vprašanja

Na tiskovni konferenci bo s strani Zelenih Slovenije predsednik stranke g. Vlado Čuš predstavil ureditev manjšinske problematike v Sloveniji v luči slovenske ustave in stanje pri nas na tem področju v praksi. Predstavili bomo tudi naša stališča in predloge do odprtih vprašanj, povezanih z našo manjšino na avstrijski Koroški. S strani Zelenih bo prisotna tudi mestna svetnica Zelenih in mariborska podžupanja Melita Cimerman in projektni vodja Simon Balažic.
S strani Zelenih Avstrije bo problematiko slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem predstavil poslanec v deželnem zboru Koroške in predsednik Zelenih dežele Koroške Rolf Holub ter Zalka Kuchling, njegova namestnica, zadolžena za manjšinska vprašanja ter izobraževanje. Predstavila bosta stališča Zelenih Avstrije do reševanja odprtih vprašanj, povezanih s statusom slovenske manjšine, aktualne dogodke povezane z uporabo slovenskega jezika, topografijo, subvencijami kulturnim ustanovam in šolsko vprašanje.
Po predstavitvi stališč in podanih informacijah bodo gostje odgovarjali tudi na postavljena vprašanja.

Predstavitev problematike:
1. Slovenski jezik si v Avstriji zasluži življenjski prostor.
2. Na politični ravni so Zeleni z ustanovitvijo tako imenovane 10. Zvezne dežele prevzeli vodilno vlogo. Zraven devetih organizacij Zveznih dežel so Zeleni ustanovili še 10. Zvezno deželo z namenom, da so v Avstriji zastopane vse etnične skupine in tudi migranti.
3. Odločni ukrepi za uveljavljanje slovenskega jezika.
4. Fiksni mandat za zastopnika etničnih skupin v Deželnem svetu.
5. Zeleni se zavzemajo za večjo VFGH prepoznavnost krajevnih oznak – želja Zelenih in večine prebivalstva na avstrijskem Koroškem je, da postanejo krajevne oznake (table) optično bolj vidne. V ta namen so naredili določen načrt za postavitev 158 krajevnih tabel, kar bi pomenilo uresničitev cilja Zelenih. Korošci so ljudje demokracije in veliko pozornost posvečajo manjšinam – pravi g. Holub. Haiderjeve rešitve o krajevnih oznakah so slabe, saj ne smejo biti naperjene proti manjšinam na Koroškem

- Haider proti predsedniku avstrijskega ustavnega sodišča
- Sovražna nastrojenost koroškega deželnega glavarja do manjšine nevarno načenja temeljne pravne države
- Haiderjev protiustavni spektakel - v Pliberku je dal prestaviti table s krajevnim napisom
- Avstrijski Zeleni ovadili koroškega deželnega glavarja Jorga Haiderja
- Table razdvajajo in združujejo
- Avstrijski Zeleni postavili ultimat kanclerju Schusselu
- Slovenske manjšine v Bruslju
- Haider zbral podpise za referendum

     
 

Datum objave:
8. april 2006

Objavil:

www.mladina.si

Mladina :: Peticija proti gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu

Tržaški zaliv, je majhen, plitev, ekološko občutljiv, ter gosto naseljen organizem in že danes preobremenjen z raznoraznimi človeškimi dejavnostmi, vključno z njihovimi posledicami (industrijske, fekalne odplake...).
Slovenija razpolaga le s 44 km obale; to je južno nabrežje navedenega zaliva. Profitni interesi multinacionalk so ga - le spričo njegove geografsko-tržne ugodnosti- izbrali kot lokacijo za namestitev dveh plinskih terminalov (offshore - inshore) , ki bi v tem okolju, kljub sodobni tehnologiji predstavljala dve nevarni ekološki bombi. Slabšala bi kemično, fizično in termično kakovost morske vode, zraka in videza morske krajine. Pritegnila bi v zaliv okoli 160 velikanskih plinskih tankerjev na leto. Zaradi potrebne varnosti pred morebitnimi terorističnimi napadi bi zahtevala militarizacijo zaliva in celotnega območja ob njem. Učinkov terminala meddržavna meja ne bi ustavila. Še manj na morju, kjer je načrtovani terminal bližji slovenski kot pa italijanski obali. Take prihodnosti si ne želimo!
Tržaški zaliv je najmanj primeren ekosistem za namestitev takih terminalov. Potrebno bo poiskati nove lokacije in dobro premisliti o smereh energetske strategije in o tržni stihiji, ki jo izrabljajo multinacionalke na račun našega življenja in življenja naših potomcev.
Zato spodaj podpisani najodločneje nasprotujemo načrtovani gradnji dveh plinskih terminalov v Tržaškem zalivu tik ob slovensko-italijanski meji. Italijansko vlado in deželo Furlanije - Julijske Krajine pozivamo, da takoj ustavita postopek za gradnjo obeh terminalov na izbranih lokacijah, slovensko vlado pa, da se na podlagi mednarodnega prava čim prej in čim bolj učinkovito poslužuje vseh možnih formalnih korakov, da prepreči nadaljevanje takega načrtovanja.
Zahtevamo, da se čim prej omogoči ustanovitev neodvisne strokovno-znanstvene komisije,ki naj oceni primernost Tržaškega zaliva za take posege.
Zahtevamo, da se v duhu dobrososedskih odnosov in čezmejnega sodelovanja prične takoj opredeljevanje Tržaškega zaliva kot zaščiten ekosistem, kjer so potrebni skupni projekti in skupna vlaganja za zmanjševanje posledic sedanjih industrijskih dejavnosti ter njihovih posledic.
Pozdravljamo jasno stališče predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška in vseh slovenskih ter italijanskih organizacij in posameznikov, ki izražajo podobne zahteve.
S podpisom izjavljamo, da smo odločno proti izgradnji dveh plinskih terminalov na območju Tržašega zaliva.
Hkrati pozivamo vlade Slovenije,Italije ter Hrvaške, da nadaljujejo že začete pogovore in dosežejo konsenz opredelitve celotnega območja severnega Jadrana v ekološko občutljivo ter zaščiteno območje (Particularly Sensitive Sea Area- PSSA).
Koordinacijski odbor za čisto okolje KS Hrvatini, Pobegi - Čežarji, Dekani, Sv. Anton, Bertoki, Škofije, Vanganel,Žusterna in Olmo - Prisoje
     
  Datum objave:
7. april 2006

Objavil: adimn
Izjave za javnost ob Mednarodnem dnevu mokrišč na pohodu ob Muri

Ob letošnjem Mednarodnem dnevu mokrišč so nevladne organizacije, ki si prizadevajo za ohranjanje mokrišč reke Mure, organizirale množični ekološki pohod ob mokriščih Mure.
Udeleženci so prehodili 13km po poti skozi Mursko Šumo, mimo najlepših mokrišč Murinih rečnih rokavov in mrtvic in tako izrazili svojo zaskrbljenost za usodo tega dragocenega dela slovenske narave. Vlada Republike Slovenije je namreč podelila koncesijo za izgradnjo novih hidroelektrarn na Muri podjetju Dravske elektrarne ...
Tisti, ki smo se pohoda udeležili, smo lahko opazovali (in poslušali!) z ledenimi ploščami pokrito Muro, njene v led vkovane bregove, pomrznjena močvirja in zasneženo ravnino... Z zanimanjem smo poslušali razlage strokovnjakov za ohranjanje narave, ki so nam med drugim pokazali, kako izgledajo drevesna debla, ki so jih pravkar zelo strokovno podrli bobri! Večina med nami je prvič v življenju na lastne oči videla, kako delajo kožuhovinasti drvarji, ki so se k nam v Slovenijo pred kratkim naselili iz Hrvaške. Lahko smo občudovali jato labodov, ki se je spreletavala po nebu, si ogledali prodišča, kamor Mura nanaša kose premoga, spoznali, kako pomembni so peščeni rečni bregovi za gnezdenje ptic... Marsikdo je po tem pohodu še bolj prepričan, da je naravno stanje Mure z njenimi mokrišči dragocenost, ki je nikakor ne smemo uničiti!
Številni udeleženci iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in tudi od drugod so izrazili prepričanje, da je reka Mura s svojimi še ohranjenimi naravnimi brežinami, poplavnimi gozdovi, travniki, logi, mrtvicami in rečnimi rokavi neprecenljivo naravno okolje, ki ga je treba spoštovati in ohranjati.
     
  Datum objave:
6. april 2006

Objavil: adimn
MEDNARODNI POHOD PO OBREŽJU REKE MURE
Stališča Zelenih Slovenije do načrtovanih elektrarn na reki Muri predstavili tudi v poročilih na POP TV

Pri plavajočem mlinu na Muri v avstrijskem Cmureku smo se zbrali ljubitelji reke Mure in pohodništva. Pohod je pripravila mednarodna koalicija naravovarstvenih organizacij iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske. Na tiskovni konferenci pred pohodom je sodeloval tudi naš predsednik Vlado Čuš, katerega so posebej pozdravili tudi na zboru pred začetkom pohoda.
Na približno enajst kilometrov dolgo pot se nas je podalo 500 pohodnikov. Pospremile so nas pozdravne besede ustanoviteljev koalicije, svoj ugotovitve in stališča do reke Mure pa je predstavil tudi vodja našega lanskega poletnega tabora na Muri Simon Balažic. Poglede so predstavili tudi nekateri avstrijski politiki, med njimi tudi člani v štajerskem deželnem parlamentu.
Vsem je bilo skupno nestrinjanje z načrtovano gradnjo elektrarn, opozorili pa so tudi na nujnost meddržavnih pogovorov o nameravani gradnji. Poudarili so, da želijo ohraniti mejni tok reke Mure takšen, kot je, oziroma z nekaterimi renaturacijskimi posegi kvečjemu povrniti podobo nekdanjega
ravninskega vodotoka. V Avstriji si stroka in politika že dalj časa prizadevajo za razvoj sonaravnega turizma, spodbujajo pa tudi razvoj in proizvodnjo alternativnih virov energije. V Cmureku tako letno izdelajo okrog 20 milijonov litrov biodizla, precejšen del javnih zgradb in stanovanj pa je tudi daljinsko ogrevan z lesno biomaso.
     
  Datum objave:
5. april 2006

Objavil: adimn
ZELENI SLOVENIJE NA GREEN SUMMITU 2006 NA DUNAJU

V sodelovanju z Avstrijskimi Zelenimi prijatelji sta bila na Green Summitu (konferenco) 2006, ki je bil 3. in 4. marca na Dunaju, vabljena predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš in mestna svetnica in zelena podžupanja Maribora Melita Cimerman.
Ob tej priložnosti so se zvrstila številna srečanja, tako z vrhom Evropske Federacije Zelenih Strank, kot z vodstvom Avstrijskih Zelenih ter nekaterih drugih predstavnikov.
Posebej velja izpostaviti srečanje našega predsednika s predsednikom Zelenih v Evropskem parlamentu Danielom Cohn Benditom in s predsednikom Avstrijskih Zelenih Alexander Van der Bellenom.
Dogovorjenih je bilo veliko novih skupnih aktivnosti, po tem srečanju pa lahko ugotovimo, da smo Zeleni Slovenije vedno bližje tudi članstvu v Evropski Federaciji Zelenih Strank.

V tem tednu pa vam bomo poslali tudi širšo informacijo o tem srečanju in številnih dobrih novicah, povezanih z našim nadaljnjim programskim delovanjem in sodelovanjem v EFGP.

Zelo intenzivno potekajo tudi določene aktivnosti povezane s pripravami na lokalne volitve.

     
  Datum objave:
2. april 2006

Objavil: adimn

ZELENI SLOVENIJE PODPIRAMO UREDITEV POLOŽAJA SLOVENSKE MANJŠINE V ITALIJI IN AVSTRIJI NA PARTNERSKI OSNOVI TER V EVROPSKEM DUHU

Manjšinam je potrebno omogočiti integracijo ter pri tem spoštovati njihovo različnost in njihove kulturne pravice

Zeleni Slovenije v celoti podpiramo programsko usmeritev Evropskih Zelenih v ustvarjanju bolj tolerantne, socialne, ekološke in demokratične Evrope.
Razvoj demokracije zahteva , da imamo v ospredju naše zelene vizije polno varovanje državljanskih pravic, človekovih pravic, pravic žensk, otrok in manjšin.
Manjšinam je potrebno omogočiti integracijo ter pri tem spoštovati njihovo različnost in njihove kulturne pravice. Ohranjanje kulturne različnosti pomeni tudi omogočanje uporabe lastnega jezika na narodnostnem območju, ko gre za krajevne napise, komunikacijo v državnih uradih, vključevanje v javne lokalne medije in drugo.
Demokratizacija Evrope pomeni tudi več solidarnosti med ljudmi in več odgovornosti ter demokratične kontrole.

Zeleni Slovenije smo hvaležni, da je Slovenija med bojem za državno neodvisnost in mednarodno uveljavitev v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja najodločnejše zaveznike našla prav v sosednjih državah. V tem lahko vidimo tudi dokaz, da so stara nasprotja presežena.
Žal smo v zadnjem času priča poskusom posameznikov oz. nekaterih političnih grupacij, da bi se vrnili k nekaterim že preseženim vzorcem obnašanja v odnosu med narodi v Evropi.
Določeni namerno ustvarjeni dogodki v zadnjem času in s tem povezane čustvene reakcije so vnesle nemir v pozitivno razpoloženje med narodi, vzpostavljeno po padcu Berlinskega zidu in vključitvi Slovenije v Evropski integracijski proces.
To je očitno politično motivirana manipulacija z javnim mnenjem, v ta namen pa se izkoriščajo resnično tragične usode pripadnikov sosednjih narodov, soočenih s posledicami totalitarnih režimov, ki so tragično zaznamovali 20. stoletje.
Zeleni Slovenije v imenu evropskih načel zavračamo vse pristranske in politično motivirane interpretacije skupne polpretekle zgodovine.

Slovensko-italijanski odnosi
Zeleni Slovenije obžalujemo, ko smo v zadnjem času priča poskusom vračanja k nekaterim že preseženim vzorcem obnašanja pri odnosu med slovenskim in italijanskim narodom.
O praznovanju italijanskega dneva spomina je gotovo, da se ima Italija pravico spominjati svojih sonarodnjakov, vendar kot demokratična država ne sme pozabiti na trpljenje, ki ga je fašistični režim prizadejal drugim narodom.
Verjetno bi bilo slabo za notranjo demokracijo in nadaljnji razvoj dobrososedskih odnosov ter mogoče tudi nevarno, če bi pozabili na trpljenje, ki so ga ti narodi preživljali pod totalitarnimi sistemi pred, med in po drugi svetovni vojni. O tem je gotovo smiselno ohranjati zgodovinski spomin.

Slovenska manjšina v Avstriji in Avstrijska državna pogodba
V zadnjem času se aktualizira tudi zaplet z Avstrijo, predvsem pri vprašanju slovenskega statusa v Avstrijski državni pogodbi (ADP), kljub dejstvu, da je Slovenija pravna naslednica nekdanje SFRJ. Zelo jasno pa je, da ni moralna naslednica jugoslovanskega komunističnega režima.
Zeleni Slovenije v tem primeru podpiramo stališče slovenske vlade, saj gre za spoštovanje načela, da je pogodbe treba spoštovati.
Avstrijska državna pogodba je dejstvo v mednarodnem pravu, ki ga ne morejo spreminjati izjave posameznih politikov. Avstrija se je s sedmim členom v ADP zavezala ščititi pravice slovenske manjšine na svojem ozemlju. Slovenija pa ima jasno dolžnost in pravico, da v korektnem dialogu na to dejstvo opozarja.

Rešitve, ki jih vidimo Zeleni Slovenije
Zeleni Slovenije vidimo prave rešitve v ustrezni zaščiti tudi slovenske manjšine, ko gre za Italijo in Avstrijo. Veseli smo podpore slovenski manjšini s strani Zelenih v teh dveh državah. Pri iskanju optimalnih rešitev smo pripravljeni pomagati in si želimo sodelovanja s sosednjimi državami na partnerskem odnosu in v evropskem duhu. Pri tem izhajamo iz stališča, da je treba spoštovati vse mednarodne instrumente, ki ščitijo položaj narodnih manjšin. Zagotoviti je potrebno tudi spoštovanje načela, da je pogodbe treba spoštovati.
V Sloveniji to dokazujemo tudi preko zgledne ureditve položaja dveh avtonomnih manjšin v Sloveniji, Italijanske in Madžarske.
Manjšine so bogastvo združene Evrope in skrb za njihovo zaščito je skupna evropska naloga.
Zeleni v evropskem parlamentu moramo vztrajati pri takšnih rešitvah, ki bodo narodnim manjšinam omogočale preživetje njihovega jezika in bogate kulturne dediščine.

     
  Datum objave:
22. marec 2006

Objavil: adimn
Slovenski in italijanski Zeleni včeraj v Trstu o plinskem terminalu
Tržaškemu zalivu grozi ekološki umor
Zeleni opozarjajo, da gre za manjšo atomsko bombo - Investitorji naj gradijo terminal drugje - Čezmejni referendum? - Paradoks za Illyja

Plinski terminal, ki ga namerava zgraditi družba Endesa sredi Tržaškega zaliva, le streljaj od slovenske morske meje, je bil glavna in edina tema včerajšnje tiskovne konference sredi Trsta v Italiji. Pripravili so jo svetniška skupina Zelenih Furlanije - Julijske krajine (Verdi Italia) in Zeleni Slovenije, zaskrbljeni spričo dejstva, da bi stal terminal za sprejemanje in uplinjevanje tekočega plina na že tako ekološko izjemno obremenjenem območju. Pa to še ni vse: drugi načrt predvideva še en terminal na tem območju, in sicer na kopnem, v Žavljah.

Da gre pri projektu, ki bi z vplivi na okolje posegel čez državno mejo, za izjemno škodljive posledice, je opozoril predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš: ohlajanje vode, izpust klora, izjemno drastični posegi v zalivski živalski in rastlinski svet, velike količine težkih kovin, vplivi na zrak z nevarnimi plini... Kot element tveganja, je dejal, pa je treba vključiti tudi nevarnost terorističnega napada. Navsezadnje je Trst s svojo rafinerijo pred desetletji že doživel tak napad; torej bi bilo treba plinski terminal močno zavarovati. Vse našteto bi korenito spremenilo življenje ljudi na slovenski in italijanski strani.

Čuš je poudaril, da so Zeleni skupaj z italijanskimi kolegi prepričani, da je treba preprečiti uresničitev projekta in da so pripravljeni za to sprožiti tudi čezmejni referendum, ki bi dal odgovor investitorjem in razgrnil plašč, za katerim stojijo namere vlagateljev. "Nismo proti plinu," je pribil, "toda ne v okolju, ki tega projekta ni sposobno prenesti. Investitorji lahko uresničijo svoje namere kje drugje, kjer ne bomo govorili o ekološkem umoru. Tržaški zaliv s plitkim morjem in šibkim valovanjem je namreč že zdaj na meji sprejemljivosti za življenje živali in rastlin."

Ko mediji obveščajo ministre
Predsednik slovenskih Zelenih se je dotaknil tudi (ne)obveščenosti slovenskih politikov, sklicujoč se na besede okoljskega ministra Janeza Podobnika, da je za projekt izvedel iz medijev: "Hvala medijem, da so obvestili ministra. Vendar nas lahko skrbi, da uradna politika ne ve, kako daleč je projekt, ali šele v fazi študij ali je že podpisana kakšna pogodba."

S Čušem in idejo o čezmejnem referendumu (bil bi prvi tovrstni v Evropi) sta se strinjala Gianni Pizzati, predsednik Zelenih FJK, in Alessandro Metz, deželni svetnik, ki je opozoril na paradoks, da se lahko deželnemu predsedniku Riccardu Illyju kot nosilcu ideje o evroregiji zgodi nasproten učinek, če se bo še naprej govorilo le o ekonomskih, ne pa tudi ekoloških posledicah. Pierluigi Barbieri (Zeleni FJK) pa je dodal: "Imamo veliko znanja o tem prostoru, in noben projekt ne more mimo njega."

Slovenski in italijanski Zeleni, ki jih je zgodba o plinskem terminalu še tesneje združila, načrtujejo že za danes prvo posredovanje svojega znanja širši javnosti. V Miljah bodo priredili posvet pod motom Razumeti, da lahko odločamo.

     
  Datum objave:
24. januarl 2006

Objavil: adimn
Slovenci niso naklonjeni jedrski energiji

Bruselj - Uporaba jedrske energije po mnenju Slovencev ni prava pot za zmanjševanje odvisnosti od uvoženih energetskih virov, kot sta nafta in ruski plin, izhaja iz Eurobarometrove javnomnenjske raziskave o odnosu državljanov petindvajseterice do energije. O energetskem načrtu EU pa je danes v Bruslju spregovoril tudi francoski minister za gospodarstvo Thierry Breton.
Da jo je smiselno razvijati, meni le pet odstotkov Slovencev, medtem ko velika večina, 60 odstotkov, vidi najboljšo alternativo v razvoju sončne energije. Po mnenju 42 odstotkov državljanov je prava pot tudi spodbujanje raziskav o novih energijah, kot je hidrogenska, 39 odstotkov pa rešitev vidi tudi v uporabi moči vetra. 29 odstotkov bi se nadalje reševanja problema energetske odvisnosti in oskrbe lotilo z spremembo regulative za zmanjšanje odvisnosti od nafte, izhaja iz raziskave. S takimi stališči so Slovenci zelo blizu povprečja v EU.
Breton: V energetski načrt EU vključiti tudi jedrsko energijo. Francoski minister za gospodarstvo Thierry Breton je sicer danes v Bruslju Evropski komisiji predlagal, naj ob vse večji odvisnosti EU od uvoza nafte in zemeljskega plina oblikuje akcijski načrt na področju energetike, ki bi vključeval tudi jedrsko energijo. Pri tem naj upošteva cilje odgovorne energetske politike, ki so predvsem varnost dobave, upoštevanje okoljskih vplivov ter konkurenčnost, je dodal. O energetski učinkovitosti sicer v Bruslju razpravljajo tudi predstavniki nacionalnih in Evropskega parlamenta.
V predlogu je Breton opozoril na vse bolj napet položaj v svetu glede ponudbe in povpraševanja po nafti in zemeljskemu plinu, posledice tega pa o vse višje cene energije. Zato je povzal k rešitvam, ki bi omogočile vzpostavitev bolj zanesljivih, varnih in dolgoročnih energetskih sistemov.
EU mora spodbuditi investicije v alternativne vire
Med slednjimi je izpostavil jedrsko energijo, ki danes zagotovi 34 odstotkov vse električne energije, ki se proizvede v Evropi. EU mora tudi spodbuditi investicije v alternativne vire, kot je vetrna energija, je dejal Breton ter poudaril potrebo po pobudah za varčevanje z energijo.
Kot omenjeno, o energetski učinkovitosti v Evropski uniji danes in v sredo razpravljajo predstavniki Evropskega in nacionalnih parlamentov, tudi iz slovenskega državnega zbora. Evropska komisija je pripravila zeleno knjigo o energetski učinkovitosti, s katero naj bi sprožila široko razravo in zatem pripravila akcijski načrt na tem področju, je na srečanju poudaril evropski komisar za energijo Andris Piebalgs.

EU pri oskrbi z energijo vse bolj odvisna od tujih virov
Pri tem je spomnil, da je EU pri oskrbi z energijo vse bolj odvisna od tujih virov. Leta 2030 bo unija po napovedih 90-odstotno odvisna od dobave nafte in 80-odstotno od dobave plina iz tretjih držav. Obnovljivi viri energije pa te odvisnosti še ne morejo znatno ublažiti. Edina realna možnost za EU je, da ukrepa na področju povpraševanja oziroma potreb po energiji, je pristavil.

 
 
  Datum objave:
12. september 2005

Objavil: adimn
PRIZADETIH PREKO 300 HEKTARJEV KIDRIČEVSKE ZEMLJE IN POLJŠČIN

VARNA IN ZDRAVA HRANA SAMO NA PAPIRJU

V juliju letos so se na kidričevskih poljih začele dogajati zelo neprijetne spremembe na poljščinah. Koruza in nekatere druge rastline so se začele sušiti in prizadeti kmetovalci so na pomoč poklicali kmetijsko svetovalno službo.
Brodnjak Ivan in Zadravec Danica sta se nemudoma odzvala in po skrbnih pregledih ugotovila, da so lahko vzrok težav samo zunanje emisije. Gospa Zadravec je po razvojni fazi koruze ocenila, da je prišlo do ekološkega onesnaženja v prvi polovici julija.
Na osnovi poškodb se je domnevalo, da gre za poškodbe koruze in drugih rastlin, ki jih je povzročila prevelika koncentracija fluora. Tako je menila tudi dr. Maja Ponikvar z inštituta Jožef Štefan, ki se ukvarja s proučevanjem vpliva fluoridov na zdravje ljudi. Odločila se je, da bo vzela v analizo vzorce iglavcev, koruze ter zemlje iz poškodovanih polj ter kot primerjavo še vzorce zemlje z nepoškodovanih površin.

V nadaljevanju so prizadeti in zaskrbljeni kmetje poklicali na pomoč inšpekcijo za okolje in inšpekcijo za kmetijstvo. Kmetijski inšpektor je nekako ugotavljal, da to ni v njegovi pristojnosti, okoljska inšpektorica pa ugotovi, da je kar se tiče vplivov iz okolja po dostopnih podatkih vse v redu.
Ministrstvo za okolje in prostor je v tem primeru tudi s sklepom zavrnilo možnost izvedbe uradnih analiz.
O težavah, s katerimi se srečujejo kidričevski kmetje, je bilo možno zaslediti v medijih Kmečki glas, Štajerski tednik in TV Slovenija.
Vse to se je dogajalo v času od konca avgusta do 20. septembra.
V tem času je kmetijski inštitut izvedel analizo silaže, katere rezultate je dobil tudi VURS in 21. 9. tudi dva kmetovalca. Oba sta dobila prepoved uporabe silaže, ostalim do danes še ni bilo sporočeno ničesar. To pomeni, da do danes niso dobili nobenih informacij in s to koruzno silažo ne vedo kaj početi.
Pri tem se poraja problem in vprašanje, kaj je z ostalimi poljščinami in vrtninami, ki so jih kmetje na tem območju posadili in so še danes v obtoku. Pšenica iz tega področja je bila že požeta, prodana in skladiščena. V času sušenja rastlin je bila pšenica še na njivah, v klasju, zato morebitne poškodbe seveda niso bile vidne. Glede na rezultate dveh silaž koruze lahko verjetno upravičeno domnevamo, da je tudi pšenica, ki je sedaj že v silosih gotovo oporečna in za zdravje potrošnikov škodljiva.

Na osnovi rezultatov analize danes vemo, da gre za ekološko onesnaženje s flouridi, ki v dveh primerih presegajo dovoljeno stopnjo za 6 do 8 krat. Na osnovi dostopnih podatkov ter pogovorov s kmeti iz tega okolja vemo, da je prizadetih preko 300 hektarjev njivskih in vrtnih površin.
Nerazumljivo je, da so vsi ti v tem primeru zdravstveno in materialno oškodovani ljudje ostali brez potrebnih informacij:
1. Ko gre za njihovo zdravje in s tem povezanimi informacijami pristojnih organov, ki so izostale.
2. Do danes niso prejeli nobenih informacij o analizah njihovih poljščin oz. vrtnin, ki jih sicer vsakodnevno uživajo, verjetno pa najdejo pot tudi do ostalih potrošnikov na tem področju.
3. Do danes ne vedo kdo je krivec in od koga lahko upravičeno zahtevajo odškodnine.

Zeleni Slovenije smo od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za okolje in prostor, Veterinarske uprave RS in Inšpektorata RS za okolje in prostor zahtevali odgovore na vprašanja:
1. Katere ukrepe so izvedli v času ko so bili seznanjeni s problematiko ekološkega onesnaženja na preko 300 ha njiv in vrtov?
2. Ali so opravili analizo vseh poljščin oz. vrtnin, ki jih ljudje na prizadetem območju pridelujejo in uživajo?
3. Kdo je povzročitelj tega ekološkega onesnaženja, ki za prizadeto okolje in ljudi predstavlja veliko ekonomsko škodo, predvsem pa ogroža zdravje ter življenja ljudi in živali?
4. Kakšne konkretne ukrepe ste že izvedli in kakšne predvidevate, da bi prizadetim pomagali v teh težavah, ki jih gotovo niso zakrivili sami?
5. V kolikor imate rezultate opravljenih analiz, prosimo za uradne podatke.

Seveda se ob tem porajajo tudi vprašanja na katera Zeleni Slovenije že dalj časa opozarjamo. Ugotavljamo, da gre za področje, ki ga vse stranke sicer umeščajo v svoje programe, a se mu glede na zakone in težave, s katerimi se srečujejo ljudje, dejansko posveča premalo pozornosti. Zeleni Slovenije ocenjujemo, da v tem konkretnem primeru odgovorni za varstvo okolja in zdravo prehrano (MOP, MKGP, Inšpektorat RS za okolje in Veterinarska uprava RS) prepočasi izvajajo z zakonom določene obveznosti.

DODATNO POVEČANJE OBSTOJEČE STOPNJE NEZAUPANJA
Ocenjujemo da se kakovost bivalnega okolja v posameznih okoljih v Sloveniji in s tem povezana pričakovana učinkovitost pristojnih državnih organov slabša oziroma na posameznih področjih prepočasi izboljšuje. Različne ankete ugotavljajo precejšnjo nezaupanje državljanov in državljank Slovenije v pravosodje in nekatere druge institucije, kar je izjemno zaskrbljujoče.
Tudi Zeleni Slovenije v stikih s številnimi ljudmi ter na podlagi lastnih anket, ki jih izvajamo ob različnih prilikah, opažamo veliko nezadovoljstva ljudi, ko gre za ukrepanje inšpekcijskih in drugih uradnih služb proti kršiteljem na področju ekologije in varstva narave.
Večje zaupanje, več sodelovanja in bolj sproščene odnose v Sloveniji lahko dosežemo samo z odgovornejšim delom vseh pristojnih institucij in posameznikov, v tem primeru velja to za MOP in MKGP in njihove pristojne službe Inšpektorat za okolje in prostor ter Veterinarsko upravo.

VOLK IN OVCA V ISTEM MINISTRSTVU
Poleg kakovostne zakonodaje sta potrebna tudi ustrezen nadzor in kaznovanje kršiteljev. Pri nas pa ne drugo in ne tretje ne deluje tako, kot bi moralo. Pristojne inšpekcijske službe se med seboj zelo dolgo dogovarjajo, katera je sploh pristojna, ko pride do kritičnih primerov. Takšen pristop namesto takojšnjega sodelovanja in usklajenega dela pa kršiteljem omogoča, da skoraj v večini ostajajo neodkriti, ekološko sanacijo pa krijemo vsi davkoplačevalci ali posamezni oškodovanci. Ta nepravilni pristop dejansko onemogoča izvajanje sicer solidno pripravljene zakonodaje in na drugi strani povzroča veliko okoljsko in ekonomsko škodo. Da so pri ogrožena zdravje in življenja ljudi ter živali verjetno ni potrebno posebej izpostavljati.
V Sloveniji moramo delo inšpekcij na področju ekologije in varstva narave ter zdravja potrošnikov zaostriti v smislu osebne odgovornosti. Prav tako je potrebno dopolniti zakonodajo, tako da bo zagotavljala sodelovanje in ne izogibanje ter neodvisno in učinkovito delo pristojnim službam.

Pričakujemo, da bodo pristojne inšpekcije podrobno preverile tudi morebitne izpuste emisij v okolje v TALUM-u d.d., prav tako od pristojnih pričakujemo, da bodo v tem primeru nedvoumno pojasnili kaj je vzrok te za prizadete kmete ekološke katastrofe.
Prizadeti kmetje so upravičeno več kot ogorčeni in to ne samo zaradi zmanjšanega ali uničenega pridelka, v primeru potrditve sedanjih sumov bodo namreč morali na lastne stroške uničiti tudi vso silažo. Ugotovljeni krivec, ki bi ga v tem primeru vsekakor morali odkriti, v kolikor so pristojni organi vse dosedanje postopke korektno in pravočasno vodili, bo seveda moral plačati odškodnino.
V nasprotnem primeru se bo ponovila, žal do sedaj že običajna praksa, ko posledice, ki jih povzročijo onesnaževalci na koncu drago plačamo nič krivi davkoplačevalci ali v tem konkretnem primeru mali kmetje.
Zeleni Slovenije bomo vztrajali na ugotovitvi krivcev oz. z zakoni določenih postopkih, ki bodo omogočili njegovo odkritje. Zahtevali bomo tudi ustrezne ukrepe, ki izhajajo iz naših vprašanj pristojnim Ministrstvom in so povezana z zdravjem ljudi in živali ter zagotavljanjem varne in zdrave hrane.
V primeru neuspeha pristojnih služb verjetno upravičeno pričakujemo odstop najodgovornejših, tudi ministra za okolje in prostor g. Janeza Podobnika ter ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ge. Marije Lukačič.