Davek na nepremičnine diši po novi nacionalizaciji, kar je bila sicer praksa komunistične oblasti v bivši Jugoslaviji

Imajo pa v sedanji nenačelni vladni koaliciji en sam cilj, na silo dodatno pobrati več sto milijonov evrov.

Zeleni Slovenije v svojem pismu opozarjamo slovensko vlado in parlament na neusklajene in nedomišljene rešitve predloga zakona o davku na nepremičnine. Če jih bo parlament potrdil, bodo nastale nepopravljive posledice za občine, slovensko gospodarstvo, kmetijstvo in še nižji standard malega človeka. Takšen zakon je potrebno zavrniti in ga najprej podvreči v presojo Ustavnemu sodišču.

Zeleni Slovenije ne vidimo potrebe po vpeljavi novega davka na nepremičnine. Sedanja rešitev z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča je ob možnih korekcijah optimalna rešitev. Zato nasprotujemo davku na nepremičnine, še posebej, ker ima predlagani zakon številne pomanjkljivosti. Očitno vlada ne zna zagnati gospodarske rasti in tudi ne želi vključiti v reševanje problemov sposobnih kadrov, ki jih je v Sloveniji dovolj. Njihov cilj je doseči cilj po najlažji poti, vzeti pridnim in sposobnim dodatnih nekaj sto milijonov evrov ne glede na ceno, ki jo bo plačalo slovensko gospodarstvo. Predlagane davčne stopnje so previsoke, manjka jim tudi notranje ravnovesje, kar je po našem prepričanju potrditev našega stališča, da vlada nima ustreznih strokovnih analiz o tem, ali bodo lastniki sploh sposobni plačevati davek iz donosa nepremičnine. Posledično bodo zaradi »mešetarskih in kratkoročno lakomnih« ukrepov pri reševanju fiskalne politike ljudem in gospodarskim subjektom zaradi neplačevanja celo zasegli zemljo in nepremičnine Sedanja vlada nima strokovnih analiz za uvedbo nepremičninskega davka in lomasti po davčnem področju brez uvida v škodljive posledice za slovensko gospodarstvo in kmetijstvo. Kot vedno so tudi tokrat pripravili nekakšne izjeme, ki bodo povzročile še več stroškov, saj naj bi bila država zaradi preprečevanja izigravanj zakona, ki se jih bodo posluževali zavezanci, primorana angažirati še več javnih uslužbencev.

Občine so doslej prejemale prihodke iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, po novem pa bi postale zavezanke za plačilo davka. S temi sredstvi so se financirali tudi številni infrastrukturni in komunalni projekti, tako da se je ta davek posredno vračal nazaj ljudem. V predlogu zakona se občinam pušča velik manevrski prostor, ki dopušča 2,5-kratnik pri dvigu ali znižanju davčne stopnje, kriteriji, pod katerimi lahko občine izkoristijo to možnost, pa so tako ohlapno določeni, da so mogoče zlorabe.

Nepremičninski davek bo pospešil padajoči trend slovenskega gospodarstva in posledično povečal število nezaposlenih. S tem davkom bi država ogrozila velik del od preko 120.000 oseb, kolikor jih zaposlujejo obrtniki in mali podjetniki. Tudi kmetijska zemlja s spremljajočimi objekti ne sme biti predmet kratkoročnega iskanja rešitev za fiskalno politiko države.

Strinjamo se z ugotovitvijo Združenja lastnikov nepremičnin, da obstaja verjetnost, da gre tudi za ustavno sporno rešitev. Predlog zakona, če bo sprejet v predlagani različici, bi lahko predstavljal kršitev ustavne pravice do pravnega sredstva. Sedanji predlog Zakona namreč predvideva možnost pritožbe zaradi napačno ocenjene vrednosti le tedaj, ko je neustrezno vrednotenje posledica napačnih podatkov o nepremičnini. Posledično torej posamezni zavezanec ne bi mogel izpodbijati samega modela vrednotenja, kar bi bilo lahko ustavno sporna rešitev.

Vprašujemo slovensko vlado, ali sploh vodijo podatke za koliko so že in še bodo s svojimi nepremišljenimi ukrepi povišali stroške obrtnikom in podjetjem ter državljanom. Sprememba bo najbolj prizadela prav tiste, ki imajo že sedaj najmanj.

Ne razumemo pa tudi, zakaj se slovenska vlada in njeni pristojni ministri nočejo sestati s prizadetim v času, ko se takšen zakon, ki bo usodno vplival na številne subjekte želi uvesti.