Bomo v EU do leta 2020 reciklirali 50% komunalnih odpadkov

V EEA niso prepričani, da bomo v EU do leta 2020 reciklirali vsaj 50% komunalnih odpadkov

V 32 državah, ki sodijo v okvir Evropske agencije za okolje, se je količina nastalih komunalnih odpadkov med 2004 in 2014 zmanjšala za tri odstotke, na osebo pa za sedem odstotkov. Slovenija ima izrazito težavo z učinkovitostjo rabe virov. V preteklih dveh desetletjih so evropske države spremenile pot komunalnih odpadkov od odlagališč v preprečevanje nastajanja in recikliranje, v zadnjem poročilu ugotavlja Evropska agencija za okolje (EEA). To je ključno za doseganje večje dodane vrednosti iz virov ob zmanjšanju pritiska na okolje in povečanju števila delovnih mest.
EEA še ugotavlja, da so države z razvitim učinkovitim sistemom ravnanja s komunalnimi odpadki uspešnejše tudi v ravnanju z vsemi odpadki. Lani je Evropska komisija predlagala nove cilje za komunalne odpadke, do leta 2025 jih mora biti 60 odstotkov recikliranih in pripravljenih na ponovno uporabo, do leta 2030 se cilj poveča še za pet odstotkov.

Največ komunalnih odpadkov na osebo nastane na Danskem in v Švici, najmanj pa v Romuniji, Poljski in Srbiji. Eden od uspehov okoljske politike v Evropi pa je dvig deleža predelanih komunalnih odpadkov, kot je recikliranje embalaže, kompostiranje in predelava bioloških odpadkov brez kisika, pri čemer nastaja metan. V 32 državah (28 članic EU, Islandija, Norveška, Švica in Turčija) so leta 2014 predelali 33 odstotkov odpadkov, medtem ko je bila ta stopnja leta 2004 še 23-odstotna. Ob tem so v Nemčiji, Avstriji, Belgiji, Švici, Nizozemski in Švedski reciklirali najmanj polovico komunalnih odpadkov.
Povečanje deleža predelanih odpadkov je neposredno povezano s padanjem količin odloženih odpadkov. Odlaganje običajno sicer še prej omejijo s kombinacijo recikliranja in sežiga, ponekod, tako kot v Ljubljani, pa tudi z mehansko biološko obdelavo. Delež komunalnih odpadkov, ki so končali na odlagališčih, se je v 32 državah v desetih letih zmanjšal z 49 na 34 odstotkov. Praktično nič komunalnih odpadkov ne odlagajo v Avstriji, Belgiji, Danski, Nemčiji, Nizozemski, Norveški, Švedski in Švici (vse te države imajo tudi sežigalnice odpadkov). Na drugi strani na Cipru in na Malti, na Hrvaškem, v Grčiji, Latviji in Turčiji še vedno odlagajo tri četrtine komunalnih odpadkov.
Slovenija je med državami, ki so količine odloženih odpadkov med 2004 in 2014 najbolj zmanjšale. Prva je Estonija (57 odstotkov), drugo mesto pa si že delijo Finska, Slovenija in velika Britanija (41 odstotkov). Najboljša pa je Slovenija po podatku o odloženih ali sežganih odpadkih na osebo. Leta 2014 smo odložili ali sežgali le 102 kilograma komunalnih odpadkov na osebo, povprečje v 32 državah je 270 kilogramov, vrh pa drži Malta s 480 kilogrami.

V EEA niso povsem prepričani, da bo cilj, po katerem bi morali v EU do leta 2020 reciklirati vsaj polovico komunalnih odpadkov dejansko dosegljiv. To raven je šest držav že doseglo, vendar je bistveno več držav, ki bodo morale okrepiti ukrepe. Slovenija je leta 2014 reciklirala 36 odstotkov teh odpadkov.

Komentarji