Eko naj gre v šolo

Hoče – Pivotal

Predstavniki Zelenih Alpe Adria smo se udeležili tudi 15. Biosimpozija Alpe-Jadran, ki poteka včeraj in danes na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli (Hoče). Izvedli smo tudi medijsko konferenco, v nadaljevanju podajamo poudarke iz le-te.

Trajnostno prehranjevanje pomeni zdravo prehranjevanje. Da bi to zagotovili moramo pri proizvodnji in prodaji hrane zagotoviti sledljivost ter upoštevati ustrezne ekološke, ekonomske in socialne aspekte. Vnaprej pripravljena in hitra hrana, ter možnost nakupa vseh živil ne glede na letni čas, onemogočajo razvoj zavesti o vrednosti zdravo pridelanih, regionalnih in s tem sezonskih pridelkov. V današnji družbi, v kateri je čas vedno pomembnejša dobrina, zlahka izgubimo znanje o pridelavi, predelavi in učinkih zdrave prehrane. Tako izgubimo tudi možnost, da bi o tem potrebno znanje in vire prenesli na naslednje generacije.

Po skoraj 18–ih letih od uvedbe prvih kontrol ekoloških kmetij in certificiranja po evropskih pravilih in glede na to, da je danes v Sloveniji preko 3.000 ekoloških kmetij in tudi veliko živilsko predelovalnih obratov s certificirano ekološko ponudbo živil (tudi nekaj večjih), ni razloga, da ne bi šole in vrtci ob predvidenem sofinanciranju zajtrka s strani MKO vsaj 1 dan od skupno 190 šolskih dni v letu organizirali s pomočjo slovenskih dobaviteljev ekološki zajtrk, ki bi lahko bil tudi bolj pester glede na specifičnosti lokalne ponudbe. Zeleni Alpe Adria pa zagovarjamo vsaj mesečni ekološki zajtrk v vseh javnih zavodih, ki bo pomenil velik kamenček v mozaiku pri doseganju zahteve za 10% ekoloških živil, kar je zakonska obveznost. Vzpostavljene nove povezave z bližnjimi ekološkimi kmetijami in predelovalci z dostavo ekoloških živil z manj prevoženimi km pa bi lahko bila podlaga za vzpostavitev uspešnejše lokalne ekonomije tudi v obliki zadružništva, ki je po A. Gosarju lahko uspešno za vse vključene samo v primeru, ko je organizirano od spodaj navzgor«!

Zeleni Alpe Adria že vsa leta pomagamo, da se ta simpozij ohranja in njegove vsebine promovirajo v celotnem prostoru Alpe Adria. Dr. Štefan Merkač, danes član kabineta deželne vlade avstrijske Koroške in član Zelenih Avstrije je med ustanovitelji tega simpozija, ki se je začel v letu 1996. Čezmejno sodelovanje v okviru strokovnega sodelovanja in vključevanja Alpe Adria in Zelenih Slovenije se odraža tudi v vsebinah letošnjega Biosimpozija v okviru tematike ekološko kmetijstvo.

Zeleni Slovenije opozarjamo, da mora Slovenija bolj ambiciozno in dosledno izvajati dobre evropske prakse in usmeritve na področju kmetijstva v okviru EU. Strateško pravilna usmeritev bo, da enako kot v Avstriji, tudi v Sloveniji 20 % obdelovalnih površin zajamemo v ekološko kmetovanje. Na poti do tega cilja se ne smemo umikati trenutnim težavam ampak jih s strokovno domišljenimi ukrepi oblikovati in usmerjati do zastavljenega cilja. Ob tem Zeleni Slovenije opozarjamo, da moramo v vsa vodovarstvena območja na področju Slovenije vpeljati ekološko pridelavo in na ta način prispevati k zaščiti podtalnice in zdrave pitne vode. Pri tem je lahko projekt Eko gre v šolo dodatna koristna spodbuda. Prav tako opozarjamo da kioski za hitro hrano postavljeni ob šolah in fakultetah niso primer zgledne prakse in predlagamo, da podobno kot v skandinavskih državah tudi v Sloveniji določimo razdaljo, ki deli ta dva subjekta. Z razpoložljivimi spodbudami lahko v prid razvoja turizma naredimo veliko tudi na področju ponudbe eko kmetij in odpiranja novih eko hotelov.

Izjave vidnih udeležencev s strani Zelenih Alpe Adria:

Štefan Merkač: »Eko kmetijstvo ni le tržna niša temveč tudi rešitev problemov na področju varstva okolja, zaščite tal, podnebja, zdrave prehrane in lokalne gospodarske pobude. Zeleni Alpe Adria podpiramo primere dobre prakse na področju ekološkega kmetovanja, ki se najhitreje uveljavijo na celotnem področju Alpe Adria«.

Vlado Čuš: »Zeleni Slovenije se upiramo prihodu GSO v slovensko kmetijstvo. Na ta način ščitimo tudi naše pridelovalce na področju ekološkega kmetijstva pred multinacionalkami, ki v temelju ogrožajo obstoj malega in srednjega kmeta. Ti pa so najpomembnejši člen v proizvodni verigi, ko gre za ekološko pridelavo hrane. Pri ozaveščanju javnosti glede zdrave prehrane so pomembni tako posamezniki, kot organizacije, ki lahko s svojim delovanjem prispevajo k bolj zdravemu načinu življenja družbe. Primeri dobrih praks vključevanja ekološkega kmetijstva v izobraževalne programe in ekološke hrane v prehrano otrok in mladostnikov v Italiji, Avstriji in tudi pri nas bodo lahko motivacija za tiste, ki še niso stopili na to pot. Primeri Italije, kjer so v Rimu ali Ferrari 100% ekološki obroki za otroke ali v Avstriji na Štajerskem in na Dunaju, kjer so že presegli 50% ter na Danskem, kjer so si zadali za cilj 60% delež v naslednjih dveh letih, so lahko izziv za obrate javne prehrane tudi v Sloveniji, kjer Zakon o zelenem javnem naročanju danes določa najmanj 10% delež«.

Anton Josip Rupnik: »Letošnji Biosimpozij je za nas zelo zanimiv zaradi tematike povezane z z ekološkim kmetovanjem ter zdravo prehrano otrok in mladostnikov v javnih zavodih. Zeleni na področju Alpe Adria vsa leta opozarjamo pristojne ministre in vlade posameznih držav, da moramo sistemsko poskrbeti za zdravo prehrano mladih, za katere pravimo, da na njih »stoji svet«. Seveda pa zdravo prehrano potrebujejo tudi starostniki in to je tista tema, ki jo bomo v prihodnje Zeleni še posebej izpostavljali, tudi ko gre za domove za upokojence idr. Vemo, da je ekološko pridelana hrana izjemno pomembna v preventivi na področju varovanja zdravja«.

 

 

Komentarji