Indeks ekonomske svobode 2015 – samo Grčija še slabša

Slovenska ekonomska svoboda na psu

Slovenija je na lestvici ekonomske svobode, ki jo vsako leto objavljata Heritage Foundation in Wall Street Journal, med 178 državami zasedla 88. mesto. Na lestvici vodi Hongkong, sledijo pa mu Singapur, Nova Zelandija, Avstralija in Švica. Najmanj svobodne so Venezuela, Kuba in Severna Koreja. Indeks ekonomske svobode v Sloveniji je pristal pri 60,3 točke. To je za 2,4 točke slabše kot leto prej in tik pod povprečjem vseh držav na lestvici (60,4 točke). Od leta 2009 indeks ni bil nikoli nižje kot letos.
Slovenija je tako na repu lestvice držav, ki so označene kot »zmerno svobodne«. Če indeks prihodnje leto upade še za 0,4 točke, torej pod 60 točk, bo Slovenija označena kot »večinoma nesvobodna« država in bo v družbi Svazija, Ugande, Namibije, Libanona…
V Evropski uniji je slabša od Slovenije samo Grčija, letos pa jo je prvič prehitela tudi Hrvaška.
Indeks ekonomske svobode vključuje države, ki so se skozi znane kriterije ocenjevale v obdobju med 1. majem 2013 in 30. majem 2014.
Indeks rangira in ocenjuje gospodarstva vključenih držav na temelju rezultatov na 10 področjih, ki vplivajo na skupno ekonomsko svobodo. Ta so razdeljena na kategorije skozi katere se evalvira vladavina prava, spoštovanje principa omejenosti vlade, regulativna učinkovitost ter domača in mednarodna odprtost trgov.
Države so tako rangirane na naslednji način:
Preko 80 točk – ekonomsko svobodne
Od 70 do 80 točk – v glavnem ekonomsko svobodne
Od 60 do 70 točk – ekonomsko deloma svobodne
Od 50 do 60 točk – v glavnem ekonomsko nesvobodne
Manj od 50 točk – ekonomsko represivne države.
Kaj pomeni slaba uvrstitev?
Ministrov slovenske vlade in »stricev iz ozadja« z dominantnimi mediji vred očitno ne zanimajo ocene ekonomske svobode v Sloveniji. Te pa zagotovo zanimajo obstoječe ali potencialne ekonomske subjekte na trgu, pa naj bodo to domači ali tuji. Slovenija se je v zadnjih petih letih premaknila na sam rep evropskih držav po ocenah ekonomske svobode, kar pomeni, da ekonomski subjekti odhajajo, potencialni pa nikoli ne pridejo v Slovenijo. Za našo prihodnost to žal pomeni še manj razpoložljivih delovnih mest, še manjšo gospodarsko rast, še nižjo blaginjo in kakovost življenja prebivalcev Slovenije in ne nazadnje manj prihodkov v državno blagajno iz davkov.
Zakaj je Slovenija tako slaba?
Slovenija je najbolj nazadovala pri vladni porabi, pišejo v Heritage Foundation, ter pri neuspešni privatizaciji. Opozarjajo, da država še vedno nadzoruje polovico gospodarstva. Trg dela ostaja tog, kljub poskusom reforme. Zvišala pa se je tudi raven zaznane korupcije. Tudi na lestvici ekonomske svobode, ki sta ga izdala fundacija Heritage in WSJ skupaj s kanadskim inštitutom Fraser je Slovenija uvrščena zelo nizko, na 105. mestu od 152 mest je izenačena s Sierro Leone.
Razloge za padec na omenjeni lestvici najdemo v še bolj krčevitem davčnem primežu, povečanju državne porabe in javnem mnenju, da je v Sloveniji več korupcije kot leto prej. Pri tem je nujno poudariti, da nas ocene na področju državne porabe uvrščajo med eno izmed najbolj razbohotenih, neučinkovitih in netransparentnih držav na svetu.

Komentarji