DEL SLOVENSKE SUVERENOSTI JE TUDI TERITORIALNI IZHOD NA ODPRTO MORJE

S sprejetjem arbitražnega sporazuma bi nas Hrvaška odrinila od soupravljanja z Jadranskim morjem in Sredozemljem

Zelenim Slovenije nihče ne oporeka zgodovinskih zaslug pri soustvarjanju slovenske države in njeni demokratizaciji! Slovenski mediji pa nam, ne prvič, onemogočajo izraziti stališče, do za Slovenijo usodnih odločitev. Danes živi veliko naših uspešnih projektov, tudi prvi slovenski zakon o varstvu okolja, ki je pri pravičnem reševanju mejnih vprašanj s Hrvaško na preizkušnji. Gotovo smo za dobro sosedske odnose in prijateljstvo med narodi. Velja pa rek: » Čisti računi, dobri prijatelji«. Da bomo na dolgi rok neobremenjeno iskali stične točke in sodelovanje s prijateljsko sosedo Hrvaško, moramo ta rek upoštevati tudi pri arbitražnem sporazumu (A.S.) ! Zato upam, da gre v sedanjem trenutku za prehodno motnjo v delovanju slovenske oblasti in ne za višinsko bolezen. Odločitev sedanje vlade, da opusti stališče evropskega komisarja Rehna, da je treba mejno vprašanje rešiti v kontekstu pristopnega procesa Hrvaške v EU, je velika napaka! Nobena slovenska vlada ni dobila mandata slovenskega naroda ter državljanov in državljank Slovenije, da se igra ruleto na račun slovenske suverenosti, ki jo predstavlja tudi neposredna povezanost slovenskega morja z odprtim morjem. S sprejetjem A.S. bi nas Hrvaška odrinila od soupravljanja z Jadranskim morjem in Sredozemljem. Tako bi ostali brez vpliva na urejanje okoljskih vprašanj, ko gre za žaveljske plinske terminale, varstvo narave, ribolovne cone in plovne režime. Trajnostni in gospodarski razvoj luke Koper, železniški transport in trajnostno reševanje slovenskega prometa bosta ogrožena!

Naš predsednik države Danilo Turk pravi: »VSAK SPORAZUM MORA IMETI RAZUM«. Zeleni pa vprašujemo: »KJE sta sposobnost vodenja in konsenz naroda?« Od sporazuma imamo samo SPOR! IN ker predsednik države pravi, da je potrebno pri A.S. upoštevati razum, Zeleni žal ugotavljamo, da je bilo tega v fazi pogajanj s hrvaško veliko premalo! Slovenska vlada je peljala pogajanja mimo slovenskega parlamenta in tako posredno mimo ljudstva. Posledično smo v A.S., podpisanem s strani vlade, MALO ZAHTEVALI, veliko manj od PRAVIČNE MEJE! Zato bomo v primeru podpore A. S. na nedeljskem referendumu ZELO MALO TUDI DOBILI!! Pri tem je največja napaka predsednika vlade in države slovenska neenotnost, s čimer sta v startu zmanjšala naše pogajalske možnosti. Predsednik slovenske vlade g. Borut Pahor pravi: »Izkoriščanje položaja članice EU v pogajanjih z nečlanico, kandidatko, je znak nestrpnosti!« Zeleni vprašujemo, kaj potem pomeni blokada hrvaških pogajanj, ki se je je poslužila naša vlada. Gre za veliko hujšo nestrpnost! Resnici na ljubo je treba povedati, da je bilo v minulih 20 letih več različne nestrpnosti na obmejnem področju s hrvaške strani.

Zeleni Slovenije želimo biti v službi RESNICE in PRAVICE, ne pa INTERESA trenutno vladajočih! Predlagamo, da se koraki odločanja po referendumski zavrnitvi arbitražnega sporazuma obrnejo v drugačnem vrstnem redu: 1) Najprej se dogovori, kje ima Slovenija prost, neoviran in neposreden dostop do odprtega morja! 2) Šele nato pride na vrsto določanje meje 3) V vsakem drugem primeru se Slovenija odpove svojim prednostim, zgodovinskim in drugim pravicam. Če SLOVENIJO jemljemo kot slovensko podjetje, VAS VPRAŠUJEM: kateri direktor bi se odpovedal svojim adutom in tvegal propad podjetja!?

NE pozabimo: Velik problem v sedanjem A.S. je osnovno razhajanje dveh podpisnikov tega sporazuma, gospoda Pahorja in gospe Kosor. Ob njunih interpretacijah tega, kar sta sopodpisala, lahko ugotovimo dva popolnoma nasprotna koncepta prihodnosti reševanja mejnega spora. Najprej si moramo s sosedi »naliti čistega vina«, da bomo enako razumeli pojme »stika z odprtim morjem«, »načelo pravičnosti« in načelo »zunanje pravičnosti«. SOSEDI, ki sta že izjavili, da si želita partnerstva in skupnega napredka, morata DE FACTO, v skladu z dobrososedskimi običaji, iskati rešitve skupnih problemov neposredno in na bilateralni ravni.

Slovenija se izpostavlja nepotrebnim tveganjem. Zato smo Zeleni Slovenije PROTI arbitražnemu sporazumu v obliki, kot ga je podpisal sedanji predsednik slovenske vlade. V NEDELJO imamo referendum! Na njem brez skrbi izrazimo svojo svobodno voljo, z dvignjeno glavo in pogledom usmerjenim NAPREJ! Ne glede na izid referenduma, pa moramo državljankam in državljanom Slovenije, ki živijo v obmejnem področju na nesporno slovenskem ozemlju, zagotoviti normalne življenjske pogoje, ko gre za priključitev na vodovod, telefon, cestne ter druge povezave. Zeleni Slovenije vidimo kot pravo rešitev tisto, ki bo Sloveniji in Hrvaški omogočila skupen korak naprej in bomo posledično povečali tudi število članic EU. Da bomo to dosegli, pa potrebujemo najprej pravično mejo!

SLOVENSKI PREHOD V DEMOKRACIJO JE BIL FORMALIZIRAN S SVOBODNIMI VOLITVAMI IN PRVIM ZASEDANJEM DEMOKRATIČNO IZVOLJENE SLOVENSKE SKUPŠČINE 9. MAJA 1990

Aprila je minilo dvajset let od prvih svobodnih demokratičnih volitev na slovenskem, v nedeljo pa dvajset let od prvega zasedanja demokratično izvoljene slovenske skupščine, ko smo dobili tudi njenega predsednika. Zeleni Slovenije pogrešamo uradni, od države obeležen dogodek. Nobene organizirane slovesnosti niti proslave. Absolutna tišina. Pa so bile za Slovenijo te volitve in demokratično izvoljeni parlament epohalen dogodek. Je možno, da se to dogaja naključno? Ni verjetno. Volitve v letu 1990 so vendar točka nesporne legitimnosti takratnih in današnjih političnih strank. Zato je nerazumljivo, da jih sedanja oblast ignorira. Tega gotovo ne moremo zameriti preprostim ljudem, ki se ukvarjajo z osnovnimi eksistenčnimi problemi in grožnjo revščine. Obsoditi pa velja sedanje družbene elite, ki se pretvarjajo da tega ne vidijo. Takšen izgred lahko razgalja njihov vrednostni sistem. Ali gre za prehodno motnjo ali višinsko bolezen bo pokazala bližnja prihodnost.

Demokratična država je dolžna obeležiti praznično leto in kulturo spomina, s katerima bi označila temeljno dejstvo iz obdobja slovenske pomladi: prehod iz totalitarnega režima v samostojno državo in demokracijo. V ta temeljni register prav gotovo sodi nastanek in razvoj demokratičnega političnega spektra oz. ustanavljanje demokratičnih strank v letu 1989, prve svobodne volitve v aprilu 1990 in prvo zasedanje slovenske skupščine 9. maja 1990. Zeleni Slovenije smo se odločili sami opozoriti na ta, za slovenski narod izjemno pomemben dogodek z več spominskimi zasaditvami mladih dreves in kulturno proslavo. Tudi v Mostecu, kjer smo imeli 11. junija 1989 Zeleni Slovenije svojo ustanovno skupščino. Propad komunističnih sistemov se ni dogajal samo v Jugoslaviji, to je bil svetovni in evropski proces. Res pa je žal v Jugoslaviji ta proces potekal zelo krvavo in je jugoslovanska tragedija povzročila veliko trpljenja nedolžnih ljudi. Nobenih strokovnih argumentov ni nasproti oceni, da je bivša Jugoslavija v osnovi onemogočila demokracijo, zasebno podjetništvo in lastnino ter svobodo mišljenja in verovanja, ki so temelj evropske civilizacije. Slovensko zgodovinsko nelagodje je danes očitno in izhaja iz nikoli obsojenih dejanj zoper človečnosti oz. človekove pravice in zadeva obe plati istega in enega naroda. Na Poljskem in drugih državah nekdanjega vzhodnega bloka so ljudem že leta 1988 nehali lagati. Z deklaracijami so jasno potegnili zgodovinsko ločnico. Tudi Slovenija potrebuje svojo resolucijo, s katero bo enkrat za vselej spravila vsa zavržna dejanja, ne glede na politične barve, v deklarativne rešetke. Kolikor bi dogma o krasnem komunizmu in svetih vrednotah revolucije držala, bi danes še vedno živeli v preminuli Jugoslaviji. Sami po sebi se komunistični režimi nikoli ne bi prelevili v odprto demokracijo. Obstajala pa je nevarnost, da bi demokratične spremembe skušal zlorabiti le za svoje preživetje.

Slovenija se je civilizirano rešila iz bivšega jugoslovanskega oklepa tudi po zaslugi hitrega nastajanja in razvoja demokratičnih političnih strank. Tudi spraševanje vesti in spravne razprave so bile gotovo koristne pri iskanju konsenza o tem, kakšen naj bo sprejemljiv profil političnega delovanja. Demokratični blok je s svojo energijo in pritiskanjem na partijsko strukturo dosegel, da je sprememba režima in oblastnih razmerij potekala po poti pravne in ustavne regulacije ter z demokratičnim dialogom in odločanjem. V kontekstu zgodovinskih dogodkov in ob mednarodni primerjavi, bi lahko tudi Franceta Tomšiča imenovali slovenski Lech Walensa. Ta diplomirani inženir strojništva je decembra 1987 v Litostroju organiziral zbor delavcev. Več kot 5000 zbranih delavcev je z aklamacijo sprejelo njegov predlog o ustanovitvi nove stranke in zahtevo po uvedbi parlamentarne demokracije. V času ko so ljudi lahko zapirali že zaradi napačne besede je bilo to izjemno drzno dejanje. Takrat edini dovoljeni politični stranki, komunistični partiji je odrekel pravico, da se predstavlja za avantgardo delavskega razreda. Za razliko od Walense, leta 1992, ko je kandidiral, ni bil izbran za predsednika Slovenije. Dobil je celo manj kot odstotek glasov. Slovenski volivci in volivke, ki danes preživljajo moralno, gospodarsko in politično krizo, so se takrat in še kdaj pozneje preprosto naredili »francoza«. Verjamem, da danes bolj kot kdaj, Slovenija potrebuje cesto sprave in ne Titove ceste v Ljubljani. Ko pa že iščemo imena za nove slovenske ulice, ceste, mostove ali letališča, pa je nujno pomisliti na ljudi kot je France Tomšič. Torej na tiste, ki so bili ob pravem času na pravem mestu dosledni, s kristalno jasnimi stališči do prihodnosti slovenskega naroda in slovenske države.

Druga svetovna vojna in njene povojne »posledice« slovenski narod še danes razdvajajo ali pa nas vsaj ne morejo povezati, ko imamo v mislih slovenske nacionalne interese. Lahko pa nas povežejo osamosvojitveni dogodki pred dvajsetimi leti in plebiscit, na katerem se je slovenski narod enotno izrekel za samostojno in demokratično Slovenijo, utemeljeno na ustavi, katera zagotavlja človekove pravice in svoboščine ter pravno in socialno državo.

Danes v luči svetovnega političnega dogajanja in gospodarsko finančne krize potrebujemo drugačno državno politiko. Potrebujemo politiko, ki gradi in ne razdvaja. Potrebujemo vlado, ki rešuje naše probleme in probleme gospodarstva, ne pa jih sama ustvarja. Potrebujemo nacionalni konsenz med političnimi strankami, da ne bomo vsaka štiri leta po volitvah rušili rešitev prejšnje vlade, ampak bomo tisto kar je dobrega nadgrajevali. Če je kaj potrebno spreminjati, pa delajmo to razumsko z argumenti, ki bodo povezovali in ne razdvajali. Vsekakor pa ne sme prihajati do tako očitnega razkoraka med predvolilnimi obljubami in bistveno manj bleščečimi dejanji v fazi vladanja. Za dobre rešitve in s tem povezano boljšo prihodnostjo slovenskih državljank in državljanov je na simbolni ravni pomembno, da naša sedanja vlada neha reševati odprte probleme s posebnimi zakoni. V nasprotnem primeru bomo v slovenskem parlamentu v bližnji prihodnosti sprejemali zakone o prepovedi širitve ptičje gripe, odkrivanju zlata na Pohorju in prepovedi revščine.

Pozitivno v smislu dosežkov demokratizacije Slovenije se vedno bolj kaže, da ljudje o odprtih problemih danes upajo že na glas govoriti. Morda pa prihaja tudi v Slovenijo novi čas, čas svobodnih in upornih ljudi, ki razmišljajo s svojo glavo, imajo ves čas dvignjeno glavo, pogled pa usmerjen naprej.

Vlado ČUŠ, predsednik Zelenih Slovenije

Odprto pismo okoljskemu ministru Žarniču, Ljubljana 16.4.2010

SMRAD SLOVENSKIH ODPADKOV KLIČE PO REŠITVI

Spoštovani g. minister, dr. Roko Žarnić,

področje, ki ste ga pred kratkim prevzeli, zahteva jasno vizijo in veliko vztrajnosti. Zaostanki na tem področju, glede na odprte probleme, sprejete obveze države in predvsem odgovornost do nujne vzpostavitve modela trajnostnega razvoja v Sloveniji, sta verjamem zadosten motiv za učinkovitost, ki je doslej manjkala na okoljskem ministrstvu.

V Sloveniji je ravnanje z odpadki še zmeraj marginalizirano, čeprav gre za reševanje enega od ključnih okoljskih vprašanj sedanjosti in prihodnosti.

Na vprašanje ali država naredi dovolj za čisto in zdravo okolje ter osveščenost državljank in državljanov na področju problematike reševanja odpadkov (enako na drugih področjih), lahko odgovorim: »Na sistemskem področju ločenega zbiranja odpadkov in preprečevanja divjih odlagališč ter reševanja problematike odpadkov nasploh, država ni uspešna. Zato se rada skriva za pojmom osveščenost na področjih, ki bi morala biti urejena in servisirana rutinsko«.

Za osveščenost ljudi se vsakodnevno odpirajo nova vprašanja, ki lahko presegajo vprašanja »čistega« in »zdravega« okolja v smeri senzibilnega odziva z vidika počutja narave in živih bitij danes in jutri. Med nalogami države pa vidim eno čisto preprosto, odpraviti zapravljanje denarja na račun neracionalnosti parcialnega reševanja problematike odpadkov po posameznih lokalnih skupnostih in na račun pomanjkljive logistike ravnanja z odpadki.

Današnji sodobni način življenja botruje ogromnim količinam odpadkov, ki smo jih še včeraj brezskrbno odlagali na kupe. V Sloveniji smo pozno sprejeli dejstvo, da je z njimi v korist zdravega okolja in trajnostnega razvoja obligatorno drugačno ravnanje! Zeleni Slovenije smo sicer to problematiko dobro zastavili v prvem slovenskem Zakonu o varstvu okolja, sprejetem v parlamentu leta 1993, ki do danes ni bil veliko spremenjen, ko gre za zavedanje in odgovornost pri problematiki reševanja odpadkov. L. 2003 smo zaradi uskladitve z zakonodajo EU sprejeli dopolnitve, ki so vpeljale obveznost celovite presoje vplivov na okolje, okoljevarstveno dovoljenje za nekatere vrste industrijskih objektov, dovoljenja za emisije toplogrednih plinov in še nekaj novosti. Očitno je torej, da je zakonodaja, ko gre za ugotavljanje problema odpadkov solidna, šepa pa izvedba in nadzor.

Nekaj ugotovitev in predlogov:

1. Kot nacionalna rešitev so bili tako sprejeti sodobni centri za ravnanje z odpadki, ki bi jih moralo biti na regijski ravni v Sloveniji do konca leta 2008 14, nakar smo rok podaljšali do julija 2009, pa spet zaman. Danes še ni nobenega oz. pogojno eden! Smo torej šele v fazi sortiranja odpadkov.

2. Zavedati se moramo, da gre na področju gospodarjenja z odpadki za več možnih konceptov. Zeleni Slovenije zagovarjamo približevanje konceptu »Zero waste«, pri katerem se v največji meri zmanjšuje količina odpadkov in na drugi strani povečuje reciklaža odpadkov. Sežiganje odpadkov je temu nasproten koncept, ki v bistvu še pospešuje proizvodnjo odpadkov in neracionalno rabo naravnih surovin, za katere vemo, da niso neomejene. Količina odpadkov, ki konča na odlagališču, je odločno prevelika!

Na drugi strani toplotna obdelava vse bolj trka na vrata politike, pri čemer se odpira pomembna dilema. Zeleni Slovenije opažamo preveliko komercializacijo tovrstne obdelave,ki se kaže v navdušenosti nad gradnjo sežigalnic, vpletenosti političnih lobijev in bojimo se stihije, ko bo šlo za delež odpadkov, namenjen za toplotno obdelavo. Zavedati se moramo, da potrebuje toplarna za svoje delovanje dovolj frakcije. In tukaj tiči nevarnost, da bodo odpadki, ki bi jih morali izkoristiti v snovni izrabi, končali v sežigalnici! Vedeti moramo, da odpadno PET plastenko lahko recikliramo tudi 10 krat.

3. Nadaljnjega razvoja ravnanja z odpadki ne usmerja samo tehnologija, nastopajo tudi gospodarski in politični lobiji, ki si od tega seveda obetajo velike finančne koristi.

V razviti Evropi se danes nagibajo k temu, da bi čim več odpadkov reciklirali in vnovič uporabili ter na ta način zmanjšali količino odpadkov na deponijah. Seveda pa jih je možno del koristno uporabiti tudi v energetske namene.

4. Pri ravnanju z odpadki v Sloveniji ne dosegamo zastavljenih ciljev, tudi ko gre za delež recikliranih odpadkov! Evropska vizija ravnanja z odpadki predvideva pet stopenj. Za okolje je najmanj škodljivo, če

a) v prvi vrsti sistemsko skrbimo za zmanjšanje količine odpadkov

b) omogočamo ponovno uporabo odpadkov z recikliranjem.

Potrebujemo torej v prvi vrsti ukrepe za manj odpadkov! Dosti manj okoljsko in trajnostno sprejemljiva rešitev je pridobivanje energije s sežiganjem odpadkov. Nemčija predela polovico odpadkov, mi v Sloveniji le petino! Za vsako tono papirja, ki bi jo namesto iz lesa proizvedli iz starega papirja, bi energetsko porabo zmanjšali za četrtino, onesnaženost v zraku pa za 75%.

5. Uveljaviti moramo čim prej osnovno načelo zelene politike in zelene davčne reforme »Onesnaževalec naj plača«. Zato potrebujemo stimulativne rešitve, ki bodo z nižjo ceno nagrajevale tiste, ki ločeno zbirajo odpadke na izvoru. Tisti, ki odpadkov ne sortirajo, pa naj škodljivi odnos do okolja plačajo z višjo ceno. Gospodinjstva naj plačujejo po količini ustvarjenih odpadkov in ne pavšala. Samo tako bomo dovolj hitro dosegli želene cilje pri zmanjševanju količin komunalnih odpadkov. Ekološki otoki se niso izkazali kot zelo učinkoviti, so tudi dragi, ljudi pa težko pridobiš, da bi odpadke nosili kilometer ali več daleč.

Tudi trg sekundarnih surovin bo potrebno odpreti, zlasti za embalažo, sredstva iz ekoloških taks pa v celoti transparentno nameniti za sanacijo okolja.

6. Ni zaupanja ljudi! Zakaj danes ni zaupanja ljudi, ko gre za nove projekte umeščanja odlagališč odpadkov v prostor? Preprosto. Odgovorni politiki in tisti, ki se imajo za stroko, so v preteklosti zapravili zaupanje ljudi z nestrokovnimi rešitvami in zavajanjem, ko gre za delovanje obstoječih odlagališč. Na drugi strani pa so zlobirani poslanci sprejeli takšno zakonodajo v slovenskem parlamentu, ki onemogoča zunanji neodvisni nadzor! Bi nas pa župani in nekateri državni politiki zmeraj z veseljem vozili na strokovne ekskurzije v tujino, kjer stvari urejeno in odgovorno tečejo. Veliko slišimo tudi o sežigalnicah. Nihče od teh politikov pa ne omeni, da imajo to v razvitih državah racionalno organizirano (za celo Slovenijo bi bila več kot dovolj največ ena sežigalnica), in da je ljudem zagotovljeno dnevno spremljanje meritev stanja zraka in drugih vplivov na okolje. Pri nas še sploh v nobeni občini ne merimo tistih najbolj strupenih snovi, rakotvornih dioksinov in furanov, ki nastajajo pri sežigu in jih je potrebno 24 ur nadzorovati, da ne uidejo v ozračje!

7. Vsak dan nas bolj skrbi problematika odpadkov, saj jih je vedno več. Kdo jih ustvarja? Gre za proizvajalce z velikim znanjem, ki so se vrinili med primarne proizvajalce in potrošnike in si na ta način zagotovili stalne vire zaslužka. Karkoli kupujemo danes, dobimo zraven kup nepotrebne embalaže, ki jo odvržemo v smetnjak. Na ta način vrinjeni »prodajalci« posegajo v odnos med primarnimi proizvajalci in potrošniki in dvigajo tudi cene produktov. Spomnimo se kako smo nekoč kupovali mleko v povratni stekleni embalaži in kako je danes. Danes žal odpadna plastična embalaža prepogosto kazi in uničuje nivo vode v potokih in rekah, ko visi iz rastlinja ob vodi. Tu so tudi precejšne rezerve, ko gre za cenitev končnih produktov. Svetli primer imamo v kmetijstvu, ko gre za ekološke kmetije, ki smo jim dovolili prodajati neposredno kupcem. Potrebujemo torej drugačen miselni vzorec in sankcioniranje kartelnih dogovorov. Večjo moč mora dobiti tudi zveza potrošnikov kot varuh interesov kupcev.

8. Pri nas je ravnanje z odpadno embalažo prepuščeno gospodarstvu, kar pogojuje številne nerešene probleme. Steklenice smo konec 90-ih čez noč zamenjali s pločevinkami in plastenkami. Enako velja tudi za druge prehranske artikle. Ko so prazne jih polovica konča v smeteh pred hišo (pogosto žal tudi prosto v naravi) in pozneje na deponiji, druga polovica se znajde na ekološkem otoku in od tam najde pot k pridelovalcu odpadne embalaže. Kje končajo odslužene plastenke in pločevinke, je torej v preveliki meri odvisno od osveščenosti ljudi, saj jih, razen z posameznimi ekološkimi akcijami, ne spodbujamo k odločitvi, da bi odpadno embalažo redno odlagali na ekoloških otokih. Tudi trgovci nas nagrajujejo z neomejeno količino brezplačnih plastičnih vrečk in druge PVC embalaže.

Potreben ukrep: plastenke, pločevinke in steklenice je potrebno vključiti v sistem vračljive embalaže, ki se nagrajuje po posameznem kosu.

Potrebujemo torej dober pravilnik o embalaži, tudi odpadni, ki bo uredil razmerja med proizvajalci, uvozniki, embalerji in trgovci. Trgovcem bo ta naložil plačilo kavcije za odpadno embalažo pijač. Pri okoljskem ministrstvu pa potrebujemo poseben sklad za zaščito okolja, v katerega naj proizvajalci in uvozniki, ki ustvarjajo odpadno embalažo, plačujejo nadomestilo za gospodarjenja s temi vrstami odpadkov. Ta sklad pa naj potem trgovcem v določenem roku vrne zneske, ki jih le ti za zbrano povratno embalažo plačajo svojim kupcem. V takšnem sistemu gotovo vsak pridobi, saj se realno cene surovin in produktov znižajo. Na ta način bomo poskrbeli za čisto okolje in sekundarni trg surovin, saj je prazna embalaža za udeležence v tem poslu dodaten vir zaslužka.

Kavcija za embalažo je bila v letu 2004 že napovedana tudi v Sloveniji, kasneje pa umaknjena. Tudi vi g. minister ste ta ukrep že napovedali. Ali bodo naši proizvajalci in trgovci ponovno močnejši v primerjavi s stroko.

9. Po podatkih Environment Protection Agency so sežigalnice komunalnih odpadkov glavni vir dioksinov in furanov, na drugem mestu so cementarne, ki izvajajo sosežig industrijskih odpadkov. Gotovo je velika razlika, če gre za navadno sežigalnico ali drago in tehnološko napredno. Prav gotovo pa se vsi spomnimo tudi panike v Belgiji, ko je pred par leti samo gram dioksina zašel v prehransko verigo. To so najnevarnejši strupi, ki tudi v mali količini, katera se meri v pikogramih, lahko ogrozijo zdravje ljudi.

Zeleni Slovenije se bomo udeležili akcije »očistimo Slovenijo«.

Pa še na kratko o sobotni akciji »Očistimo Slovenijo«. Tudi sami že preko 20 let organiziramo različne akcije na tem in drugih področjih. Zeleni Slovenije se bomo akcije »ekologov brez meja« udeležili in preko medijev ob tej in drugih priložnostih vabimo ljudi k udeležbi. Veliko ljudi nas v teh dneh posredno sprašuje, kako boste po izvedeni akciji kot minister za okolje, torej prvi odgovorni v državi, ukrepali glede popisanih divjih odlagališč odpadkov, ki se bodo popisala v okviru te in drugih akcij. Ljudje pričakujejo, da bo ta akcija sčasoma »izumrla« in bo država v prihodnje odgovorno in učinkovito urejala zadeve z odpadki. Izražajo tudi nezadovoljstvo, češ očistimo tisti, ki ne smetimo, po 14 dneh je pa spet po starem. Veliko ljudi v pismih pa nekako ugotavlja, da s takšnimi akcijami podpirajo nesposobne uradnike in slabe strokovne rešitve. Pričakujejo spremembe v glavah ljudi. Očitno pa je, da osveščanja ni potreben samo narod ampak tudi dobro plačani »pobiralci odpadkov«!

Spoštovani g. minister, pri igrah z žogo velja osnovno pravilo: »Ko obvladuješ žogo, potem obvladuješ tudi rezultat«.

Predsednik Zelenih Slovenije:

Vlado ČUŠ, prof.

________________________________________________________________

Intervju s predsednikom Zelenih Slovenije Vlado Čušem za RTV Tednik 13.1.2010.


Zakaj v Sloveniji med parlamentarnimi strankami nimamo »zelenih« oziroma so ti parlamentarni prag presegli le v prvi vladi leta 1992?

Slovenci in Slovenke bomo morali prevzeti odgovornost za lastno življenje tudi skozi udeležbo na volitvah in s tem povezano izbiro.

V pravem udbovskem scenariju je 5 poslancev Zelenih Slovenije s predsednikom Plutom na čelu l. 1993 prestopilo v LDS. V nadaljevanju so Zelene Slovenije zaradi nedelovanja pravne države okradli in s pomočjo določenih medijev očrnili pred slovensko javnostjo.

V l. 2008 smo zeleni Slovenije povezali vse zelene stranke za skupen nastop na parlamentarnih volitvah. V razvitih državah postavljajo državljani okolje med prve tri prioritete, v Sloveniji ga državljani in državljanke za enkrat očitno ne cenijo tako, saj ni niti med prvimi šestimi. S svojo prisotnostjo Zeleni Slovenije silimo vse ostale politične stranke, da vključujejo okoljske in ekološke teme v svoje programe. Je pa danes že dolgo jasno, da jim v parlamentu za to zmanjka znanja, večina pa jih ima okolje samo za okras in varanje volilnega telesa. Po volitvah potegnejo ven programe svojih sponzorjev, na blagor ljudstva pa z lahkoto pozabijo! 

Katere primere bi izpostavili glede
neučinkovitosti politike pri reševanju okoljevarstvenih težav – kako ste (so) skušali posredovati in zakaj vam (jim) ni uspelo?

Zadevo bom ponazoril s primerom s področja energetike (NE!).

Slovenija zaradi nesposobnih politikov na odgovornih položajih krši lastno zakonodajo in zakonodajo EU. Zaradi  tega bomo slovenski davkoplačevalci med drugim plačali 80 Mio evrov zaradi prekoračitve toplogrednih plinov v Sloveniji. Bo nam kdo od odgovornih politikov povrnil nastalo škodo?

Ko smo Zeleni Slovenije na to problematiko že veliko let nazaj prvi opozarjali in podali konkretne rešitve, so se nam ostale politične stranke posmehovale, češ se bomo greli ob svečah. Danes ni resne svetovne politike, ki ne bi upoštevala ekoloških in podnebnih problemov lastnega okolja in Sveta. Slovenija danes porabi na enoto proizvoda 3 x več energije kot Danska. Potem vemo, zakaj nismo konkurenčni in zakaj imajo naši delavci nizke plače. Zeleni Slovenije pričakujemo prevzem odgovornosti od tistih, ki so zakrivili, da  v Sloveniji z ogromno zamudo uvajamo ukrepe učinkovite rabe energije.

Kako skušate preprečiti, da bi bili podjetniki in tržniki tisti, ki bi postavljali okoljevarstvene standarde in ukrepe?

Učinkovito ravnanje z odpadki, plinski terminali v Tržaškem zalivu, Triglavski narodni park, zaščita Krasa, reka Mura, GSO, voda, zrak, JE Krško, obnovljivi viri energije, zaščita vodotokov in podtalnice v Slo so samo nekateri od projektov, na katerih smo Zeleni Slovenije delali v zadnjih letih. Veliko nam je uspelo, za še večjo učinkovitost pa potrebujemo učinkovito pravno državo in delovanje slovenskih medijev v duhu njihove zaveze, ki govori o pravici do informacije državljanom in državljankam Slovenije.

Glas ljudstva je dobil v demokratični Sloveniji večjo vlogo, je pa še daleč od ustavnega zagotovila, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Pohlep kapitala, ki gleda le na gospodarsko rast in dobiček, je v Sloveniji presegel dovoljene meje. V kolikor ne bomo odločnejši, si bo peščica ljudi prisvojila našo skupno naravno dediščino in naravne vire. Zeleni Slovenije želimo preprečiti, da bi morali državljani in državljanke v Sloveniji piti ustekleničeno vodo v plastični embalaži. Dolžnost države je, da zagotovi zdravo in pitno vodo v javnih vodovodnih sistemih.  

Kako bi lahko preprečili, da »eko, zeleno, zdravo« ne postane tržna niša tistim, ki so ravno najbolj odgovorni za klimatske spremembe in kako nevaren je pohod zelenega kapitalizma, t.i. greenbusiness?

Če gre za geotermalno energijo, male hidroelektrarne, ekološko kmetijstvo, železniški transport in druge oblike, Zeleni Slovenije to zelo podpiramo.

Ko pa gre npr. za gensko spremenjene organizme, pa smo odločeni, da je potrebno to tudi s pomočjo referendumskega odločanja ljudi v Sloveniji preprečiti v prid varne in zdrave hrane v okviru potrošnikovih pravic.  

Kako bi ocenili delo nevladnih organizacij glede okoljevarstvene problematike?

Zeleni Slovenije spoštujemo aktivnost in prizadevanja NVO na področju okoljevarstva. Podpiramo prizadevanje, da bi NVO postali finančno neodvisni od dnevne politike. Z nekaterimi odlično sodelujemo, tega sodelovanja si želimo še več in v tej smeri smo dali že veliko pismenih pobud. Vprašljivo se nam zdi politično opredeljevanje NVO pred volitvami, kot je to bil primer ob zadnjih parlamentarnih volitvah. Umanotera organizira javno razpravo na temo podnebne spremembe, povabi nekatere parlamentarne stranke, ZS pa ne in potem še podpre Zares.

SMRAD SLOVENSKI ODPADKOV

V povprečju Slovenec ustvari 421 kg odpadkov letno, na letni ravni ustvarimo v Sloveniji preko 900 tisoč ton odpadkov. Od te količine ponovno uporabimo samo 15 odstotkov odpada. Za primerjavo: Avstrijec letno odvrže 605 kg smeti, ponovno jih uporabijo 40 odstotkov, kar je pri sosedih tudi zakonsko predpisana kvota.

Cilji EU in Slovenije so dosti višji, kar je zapisano v operativnem programu ravnanja s komunalnimi odpadki. Prvi tak program smo dobili 2004 z jasnimi cilji do leta 2008, ki pa jih pooblaščene javne službe in pristojno ministrstvo za okolje in prostor (MOP) niso dosegle. Tako Sloveniji tudi ni uspelo urediti odlagališč komunalnih odpadkov do 15. julija lani, kar je bila obveznost iz evropske direktive, sprejete že leta 1999. Kljub dolgemu roku, se je zgodilo malo, v večini odlagališč je lani potekla veljavnost okolje varstvenih dovoljenj za obratovanje. Zato je odlagališčem MOP »umetno« podaljšalo čas obratovanja, kar predstavlja veliko dodatno obremenjevanje okolja.

Sedanji ukrepi ministrstva za okolje in prostor zgolj prestavljajo težave na kasnejši rok, ne odpravljajo pa osnovnega vzroka težav. Odprti in nerešeni problemi so tudi z odpadno embalažo, kjer nadzora praktično ni bilo. Ker inšpekcije tega niso nadzorovale, tudi sankcij ni bilo.

Februar 2010

Okoljski cilji:

1. Skladno z Direktivo 2008/98/ES o odpadkih sta določno opredeljena dva okoljska cilja

in sicer:

a) do leta 2020 se priprava za ponovno uporabo ter recikliranje odpadnih materialov, kot so najmanj papir, kovine, plastika in steklo iz gospodinjstev ter po možnosti iz drugih virov, če so ti tokovi odpadkov podobni odpadkom iz gospodinjstev, povečajo na najmanj 50 %skupne teže;

b) do leta 2020 se priprava za ponovno uporabo, recikliranje in materialna predelava, vključno z zasipanjem z uporabo odpadkov za nadomestitev drugih materialov, nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov, z izjemo naravno prisotnega materiala,opredeljenega v kategoriji 17 05 04 seznama odpadkov, povečajo na najmanj 70 % skupne teže.

Države članice morajo za dosego teh ciljev sprejeti potrebne ukrepe za spodbujanje ponovne uporabe proizvodov in priprave za ponovno uporabo, predvsem s spodbujanjem vzpostavitve in podpore omrežij za ponovno uporabo in popravila, uporabe gospodarskih inštrumentov, meril za naročila, kvantitativnih ciljev ali drugih ukrepov. Uvesti morajo tudi dodatne ukrepe za spodbujanje visoko kakovostnega recikliranja in v ta namen uvesti sisteme ločenega zbiranja odpadkov, če je to tehnično, okoljsko in ekonomsko izvedljivo ter če je primerno za doseganje potrebnih standardov kakovosti za zadevne sektorje recikliranja. V skladu s členom 10(2) je do leta 2015 potrebno vzpostaviti ločeno zbiranje vsaj za papir, kovine, plastiko in steklo.

MEJA S HRVAŠKO ALI »NEVER ENDING STORY«?!

Predsednik Zelenih Slovenije Vlado ČUŠ: na pregovor »Obljuba dela dolg«, se ne moremo zanesti

Slovenija je zgodovinsko gledano pomorska država, ki je zmeraj imela stik z odprtim morjem. Samo Zeleni Slovenije že leta opozarjamo, da mora Slovenija tudi svojim državljanom in državljankam ob meji zagotoviti normalne življenjske pogoje. Zato ne razumemo, zakaj so se bili ljudje na tem delu meje po osamosvojitveni vojni prisiljeni priključiti na hrvaško infrastrukturo (vodovod, telefon, cestne povezave,..). Diplomatske pobude in lobiranje v obliki stalne prisotnosti naših stališč v državah EU in pri najvplivnejših državnikih sveta žal ni bilo. Zato so hrvaški opinion makerji v veliki meri uspeli prepričati evropske in svetovne voditelje, da jih Slovenija izsiljuje na poti v EU. Prava rešitev je tista, ki bo obema državama omogočala korak naprej in na ta način povečala število članic EU. Zato potrebujemo pravično mejo! V kolikor to ni možno danes, je bolje mejni spor zamrzniti za 99 let . Pri tem pa mora Slovenija ohraniti vse dosedanje pristojnosti v Piranskem zalivu, tudi nesporni stik z odprtim morjem.

Neodgovornost vseh slovenskih vlad se kaže v dejstvu, da Slovenija do danes ni razvila jasne strategije za želeno rešitev mejnega spora s Hrvaško. Spomnimo se »štafetnega teka« od sporazuma Drnovšek-Račan, mednarodnega sodišča, možnost arbitraže, vmesnega dogovarjanja o mediaciji in razmišljanja o dvostranskem dogovoru. Ves čas pa izvoljeni funkcionarji vlade in poslanci papagajsko ponavljajo stanje na dan 25.6. 1991. Najprej si moramo s sosedi »naliti čistega vina«, da bomo enako razumeli pojme »stika z odprtim morjem«, »načelo pravičnosti« in načelo »zunanje pravičnosti«. Med sosedi, ki si želijo partnerstva in skupnega napredka, stvari rešujemo neposredno. Torej bi moralo tako biti tudi v primeru reševanja mejnih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško. Rešiti bi jih morali neposredno, na bilateralni ravni. Imenovane meddržavne komisije, ki so delale na reševanju teh problemov, bi morale v skoraj dveh desetletjih že zdavnaj pripraviti vse možne rešitve. Odgovorni politiki obeh držav pa bi danes morali le še izbrati najbolj sprejemljivo rešitev za obe državi. Tako pa smo Hrvaški pri podpisu sporazuma o arbitraži popustili celo »brez vrabca« v roki, v zameno za neobvezujoča zagotovila, da se bodo držali obljub zdajšnje predsednice hrvaške vlade. Kje je tu mednarodnopravna zaveza?

Nobena slovenska vlada, tudi zdajšnja ni dobila pooblastila parlamenta ali slovenskega naroda, da se igra »ruleto« na račun slovenskega nacionalnega interesa, ki ga predstavlja neposredna povezanost slovenskega morja z odprtim morjem. Luka Koper je eden najpomembnejših delov hrbtenice slovenskega gospodarskega razvoja.

Arbitražni sporazum izpostavlja Slovenijo nepotrebnim tveganjem, ko gre za končno določitev meje s Hrvaško. Zato Zeleni Slovenije ne podpiramo arbitražnega sporazuma v obliki, kot ga je podpisal sedanji predsednik slovenske vlade g. Borut Pahor.

Dekleracija Zelenega Foruma Alpe Adria in zastopnikov evropskega antiatomskega gibanja
1. srečanje 4.8.2009, Šestica, Ljubljana

Na predvečer spomina na katastrofo v Hirošimi so zastopniki Zelenega Foruma Alpe Adria in evropskega antiatomskega gibanja obiskali nuklearno centralo Krško. Soočeni z nepregeldnimi riziki kot so skladiščenje jedrskih odpadkov, vprašanja varnosti (obratovanja, potresov in nevarnosti terorističnih napadov na jedrske elektrarne etc.) ob odsotnosti pregeldnih in realnih stroškov obratovanja, ter ob odprtem vprašanju roka razgradnje ugotavljajo udeleženci, da seznanijo javnost o nevarnostih jedrske energije. Vse to kot izraz solidarnosti z prebivalstvom občutljivega območja prostora Alpe Adria.

Ob tem so se predstavniki Zelenih Foruma Alpe Adria obvezali, da intenzivirajo in poglobijo povezave med vsemi antiatomskimi nevladnimi organizacijami na področju medsebojnega informiranje in izdelajo program mobilizacije pri konkretnih dejanjih.

Atomska energija ni trajnostna razvojna možnost, uničuje okolje, vzpostavlja neodgovorno hipoteko za bodoče rodove, odvaja znatna sredstva, ki bi sicer bila nujno potrebna za izgradnjo infrastrukture obnovljivih virov energije. Zato zahtevamo Zeleni in nevladne organizacije preprečitev izgradnje novih kapacitet in opustitev prenovitev starih kapacitet jedrskih elektrarn ter razgradnjo starih jedrskih elektrarn. Preusmeritev v obnovljive vire energije je imperativ!

Anton JosipRrupnik predsednik ZH, prof. Vlado Čuš predsednik ZS, Rolf Hulp predsednik zelnih Avstije Avstrijska Koroška, Sepp Kustacher predsednik zelnih Italije južna Tirolska

ZELENI SLOVENIJE ZA REFERENDUM O PLINSKEM TERMINALU

Onesnaženje se ne ustavi na meji, zato mora imeti »želena« evroregija tudi mehanizme soodločanja

V sredo, 19. avgusta 2009 bomo izvedli internetno novinarsko konferenco, da bi predstavili problematiko in stališče Zelenih Slovenije do načrtovanih terminalov za uplinjanje zemeljskega plina pri Žavljah in pobudo za referendum. S tem bi prebivalci, ki živijo na njegovih obalah, lahko odločali o svoji bodočnosti in ne poslovni lobiji.

Če potlačiš resnico, bo ta čez čas tebe! (G. Reale)

To je bila iztočna misel prof. Vlada Čuša, predsednika Zelenih Slovenije, na predstavitvi zahteve Zelenih Slovenije in zelenih strank v Forumu Alpe Jadran po pravočasnem ukrepanju proti nesprejemljivim posegom v Tržaškem zalivu že v letu 2006. Pri celotni proceduri sprejemanja projekta gradnje kopenskega (in shore) terminala v Žavljah, v neposredni bližini slovenske meje ni bila spoštovana vrsta mednarodnih aktov in konvencij.

Je pobuda o evro regiji padla na prvem izpitu?

Odločitev Italije je v nasprotju s sklepi Beneško konferenco predstavnikov sredozemskih držav, ki so se obvezali za sodelovanje pri presoji vplivov na okolje in za trajnostni razvoj. Italijanska »tajna« priprava dokumentov izpred 4 let za dva terminala v neposredni bližini in z vplivom na ozemlje naše države je tudi v nasprotju z dogovorom iz leta 2006, ki so ga podpisali predstavniki Italije, Slovenije in Hrvaške, da bi zagotovili usklajeno delovanje pri posegih na Jadranskem morju. Očitno je »evropski skupni prostor« oz. prehod med zapisanim in prakso, »pogorel« že ob prvi nalogi, plinskih terminalih, ki predstavljajo pravo »umazano atomsko bombo«. Velika »klofuta« naši oblasti je bilo priznanje, da je za planirane posege izvedela iz medijev, ko smo Zeleni Slovenije prvi začeli opozarjati na pretečo nevarnost!

Če se sešteje posledice delovanja načrtovanega 20 m visokega »betonskega otoka«, ki bi bil le 120 m od slovenskih ozemeljskih voda, tj. za 3 km bližje Sloveniji kot Italiji, in naprave na Žaveljski obali, tj. ohlajanje morja z izlivi biocidnega klora, dvig z živim srebrom kontaminiranega mulja, izpuste toplogrednih plinov v že sedaj preobremenjenem zalivu, je jasen poskus ekološkega umora zaliva. Smrtni udarec ribištvu in turizmu bi zadele še tuje bojne ladje v vojnem razporedu, ki bi varovale in spremljale plinske velikanke v naših vodah. Slednje ne skrbi energetska nuja lokalnega prebivalstva Na njihov račun se skušajo okoristiti poslovni mogotci, ki bi služili s prodajo energenta tretjim državam.

Zaščita Jadranskega morja

Menimo, da se tu srečujeta dva popolnoma nasprotna koncepta prihodnosti Jadranskega morja. Po eni strani se vlagajo veliki napori stroke in civilne družbe za proglasitev severnega Jadrana za posebno občutljivo morsko področje (Particularly Sensitive Sea Area - PSSA), katerega biološko raznovrstnost je potrebno ohraniti za bodoče generacije. Na drugi strani pa se ga namerava za vsako ceno, brez kakršnegakoli odnosa do okolja, zlorabiti za ustvarjanje profita multinacionalnih korporacij. Zeleni ne nasprotujemo plinu kor energentu, smo pa proti takim posegom, ki bi poslabšali že sedanje kritične ekološke razmere v Tržaškem zalivu. Kompleksno znanje o »zalivu«, s katerim danes razpolagamo, je uspešno demaskiralo naklepe poslovnežev.
Zaradi pretečega dejstva umestitve več plinskih treminalov v severni Jadran, apeliramo na vlade RSlovenije, RItalije in RHrvaške, da nemudoma pričnejo z dogovori in reševanjem energetske politike v smeri preučitve možnosti izgradnje skupnega terminala na primerni, off shore lokaciji v severnem Jadranu, kjer bo možno zagotoviti vse varnostne in okoljevarstvene pogoje. Posledično bi se znižali stroški skupne logistike in zagotovili pogoji nadaljnjega razvoja turizma, navtičnega turizma, kmetijstva in posledično dvig kvalitete življenja prizadetega prebivlastva na območju severnega Jadrana.

Pravni redi v Sloveniji in Italiji dopuščajo izpeljavo referenduma kot najbolj demokratičnega postopka odločanja. Gre za neodtujljivo pravico državljanov EU, da soodločajo o dogajanjih znotraj svojega življenjskega prostora. Bistvo demokracije je v tem, da si prebivalci lokalnih skupnosti na obeh straneh meje z odločitvijo za referendum vzamejo pravice, ki bi jih morale garantirati že institucije.

Pomembno je sporočilo predsednika Zelenih Slovenije Vlada Čuša ob zaključku novinarske konference: »Razumeti za pravilno odločitev«, ki je namenjena tudi slovenski vladi in državnemu zboru.

MEDIJSKI UMOR DEMOKRACIJE

ANALIZA VOLITEV V DRŽAVNI ZBOR 2008

V fazi priprav je bilo opravljeno ogromno delo. Potrebno je bilo pripraviti kompletno programska izhodišča za vse odprte nacionalne teme, animirati vsa občinska okolja v katerih delujejo naši člani in simpatizerji, izpeljati kadrovske postopke, s pomočjo katerih smo dobili kandidate in kandidatke za vse volilne enote in volilne kraje, zagotoviti minimalna finančna sredstva za pokritje operativnih stroškov, izvajati program permanentne programske aktivnosti. Vse to smo izpeljali volontersko, brez plačila in z izjemnim angažiranjem predsednika stranke, generalne sekretarke in Mladih Zelenih.

Mediji, tako javni kot komercialni so onemogočili soočenja, v katerih bi bili prisotni tudi predstavniki neparlamentarnih strank. Dejansko so na ta način nezakonito posegli v volilno kampanjo in lahko ugotovimo, da so namesto ljudi, kdo naj bo izvoljen v slovenski parlament, ODLOČALI MEDIJI! Na medijsko blokado smo se s skupno akcijo odzvale vse neparlamentarne stranke in sicer z vlogo in predlogom za ukrepanje v prid zaščite zakonitosti. Vlogo smo posredovali predsedniku države, predsedniku parlamenta in Ustavnemu sodišču.

Naš predsednik stranke Vlado ČUŠ je ob tem javnosti podal tudi ostro a točno oceno teže tega dejanja, ko je izjavil, da gre za »medijski umor demokracije«! Dejstvo je, da smo v času volilne kampanje vse stranke z vloženimi kandidatnimi listami potencialno parlamentarne! Torej ni vnaprej znano kdo je ali ni parlamentarna stranka in ni možno ločevati na osnovi volitev izpred 4 let! Na tak način pa je v primeru letošnjih volitev poraz doživela demokracija. Izgubila je tudi Slovenija, saj smo na ta način izgubili veliko dobrih idej in svežino, ki jo v slovenski programski in kadrovski politiki še kako potrebujemo.

Tako imamo po volitvah iste politike in iste ideje, kot smo jih imeli pred desetimi, dvajsetimi in več leti. In spet bodo delili narod s kulturnim bojem, zganjali nebuloze, delali za klientelistične interese ipd. Seveda je takšna rigidnost političnega okolja tudi posledica našega proporcionalnega sistema ko razen županov in predsednika republike ni možna neposredna izvolitev. Zaradi nemobilnosti kadrov tudi nove ideje ne morejo prodreti. Na ta način je žal slovenska politika idejno paralizirana. Vsi naši »vladniki« se že od osamosvojitve vrtijo okoli istih stvari. Na ta način se tudi Slovenija vrti v začaranem krogu, ko imamo zmeraj iste politične akterje, ki za svoje preživetje iščejo simbiozo z gospodarstvom. Posledica tega je, da so na ta način onemogočeni sveži vstopi v politiko, kot tudi vstopi novih, perspektivnih pravnih subjektov in posameznikov v gospodarstvo.

Posebno vprašanje so civilne iniciative, na katere smo računali, da bodo v veliki meri podprle tudi Zelene Slovenije. Žal se to ni zgodilo in lahko se vprašamo, kaj je v ozadju njihovega ustanavljanja. Ko jih danes vprašate, se vsi čudjo, da Zeleni Slovenije nismo dobili večje podpore in so zelo ogorčeni. Taisti se bodo sedaj 4 leta javno vpraševali, kje so vendar Zeleni Slovenije in zakaj dopuščajo škodljive projekte na področju ekologije in varstva narave. Gre za dvojno moralo, ki bo imela za slovensko okoljsko politiko verjetno veliko škodljivih posledic.

V primerjavi z ostalimi neparlamentarnimi strankami in »zeleno konkurenco« smo glede na izid lahko zadovoljni z rezultatom. Je pa evidentno, da je podpora zeleni ideji v Sloveniji šibka, saj tudi vsi skupaj ne presežemo več kot 2%.

ANALIZA PARLAMENTARNIH VOLITEV 2008

Vodstvo stranke je s pripravami na volitve začelo že v decembru 2007, v februarju 2008 pa smo organizirali že tudi volilni štab in sprejeli osebne zadolžitve posameznikov. V fazi priprav je bilo opravljeno ogromno delo. Potrebno je bilo pripraviti kompletno programska izhodišča za vse odprte nacionalne teme, animirati vsa občinska okolja v katerih delujejo naši člani in simpatizerji, izpeljati kadrovske postopke, s pomočjo katerih smo dobili kandidate in kandidatke za vse volilne enote in volilne kraje, zagotoviti minimalna finančna sredstva za pokritje operativnih stroškov, izvajati program permanentne programske aktivnosti. Vse to smo izpeljali volontersko, brez plačila in z izjemnim angažiranjem predsednika stranke, generalne sekretarke in Mladih Zelenih.

Analiza parlamentarnih volitev, ki jih je pripravil volilni štab kaže naslednje:

• planirane programske aktivnosti so bile uspešno izpeljane, predvsem zahvaljujoč angažiranosti predsednika in posameznih članov volilnega štaba

• zbrali smo odlično kandidatno listo v vseh volilnih enotah in volilnih krajih

• preko tiskovnih konferenc in soočenj v medijih na državni, regijski in lokalni ravni, kjer je bilo to možno, smo kljub medijski blokadi v centralnih oddajah, uspeli predstaviti naš programski pogled na nadaljnji razvoj Slovenije

• med kandidati in kandidatkami smo imeli zastopana vsa pomembna področja od ekologije, varstva narave in kulturne dediščine, kulture, šolstva, športa, zdravstva, znanosti in do gospodarstva

• mediji, tako javni kot komercialni so onemogočili soočenja, v katerih bi bili prisotni tudi predstavniki neparlamentarnih strank. Dejansko so na ta način nezakonito posegli v volilno kampanjo in lahko ugotovimo, da so se v bistvu mediji odločali namesto ljudi, kdo naj bo izvoljen v slovenski parlament. Na teh njihovih soočenjih smo predvsem poslušali o aferi Patria in kdo je več ali manj kriv oz. zaslužen. Na edinem soočenju na TV Slovenija, na katerem smo bili samo predstavniki neparlamentarnih strank, smo lahko opazili ogromen razkorak med vsebino in nivojem debate neparlamentarnih in parlamentarnih strank v prid neparlamentarnih. Še ob tem edinem soočenju na TV Slovenija pa so na POP TV hkrati gostili predsednike parlamentarnih strank. Lahko si mislimo, koliko ljudi je naše soočenje videlo.

• Na medijsko blokado smo se s skupno akcijo odzvale vse neparlamentarne stranke in sicer z vlogo in predlogom za ukrepanje v prid zaščite zakonitosti. Vlogo smo posredovali predsedniku države, predsedniku parlamenta in Ustavnemu sodišču. V času do volitev nam je predsednik države odgovoril z informacijo, da je zahteval pojasnila od RTV Slovenija, predsednik parlamenta pa se je v svojem odgovoru proglasil za nepristojnega v tej zadevi. Kako je z delovanjem naše pravne države smo v tem primeru na svoji koži ponovno občutili Zeleni Slovenije.

• Po podatkih anket, ki so iskale odgovor na vprašanje, kaj ljudi najbolj skrbi oz. vpliva na njihovo odločanje je bilo vprašanje okolja in ekologije na 9. mestu s samo 3%, kar govori o relativno nizki okoljski osveščenosti volilnega telesa.

• Lahko smo prepričani, da so določeni mediji s svojim izločanjem in režiranjem afere Patria onemogočili boljše rezultate Zelenih Slovenije in tudi ostalih neparlamentarnih strank. Naš predsednik stranke Vlado ČUŠ je ob tem javnosti podal tudi ostro a točno oceno teže tega, ko je izjavil, da gre za »medijski umor demokracije«! Dejstvo je, da smo v času volilne kampanje vse stranke z vloženimi kandidatnimi listami potencialno parlamentarne! Torej ni vnaprej znano kdo je ali ni parlamentarna stranka in ni možno ločevati na osnovi volitev izpred 4 let! Na tak način pa je v primeru letošnjih volitev poraz doživela demokracija. Izgubila je tudi Slovenija, saj smo na ta način izgubili veliko dobrih idej in svežino, ki jo v slovenski programski in kadrovski politiki še kako potrebujemo.

• Po volitvah imamo iste politike in iste ideje, kot smo jih imeli pred desetimi ali dvajsetimi leti. In spet bodo delili narod s kulturnim bojem, zganjali nebuloze, delali za klientelistične interese, ljudje pa nikakor ne sprevidijo, da so na koncu opeharjeni. Seveda je takšna rigidnost političnega okolja tudi posledica našega proporcionalnega sistema ko razen županov in predsednika republike ni možna neposredna izvolitev. Zaradi nemobilnosti kadrov tudi nove ideje ne morejo prodreti. Na ta način je žal slovenska politika idejno paralizirana. Vsi naši »vladniki« se že od osamosvojitve vrtijo okoli istih stvari. Na ta način se tudi Slovenija vrti v začaranem krogu, ko imamo zmeraj iste politične akterje, ki za svoje preživetje iščejo simbiozo z gospodarstvom. Posledica tega je, da so na ta način onemogočeni novi vstopi v politiko, kot tudi vstopi novi, svežih pravnih subjektov in posameznikov v gospodarstvo.

• Rezultat volitev ni zadovoljiv, če pa pogledamo na dejstva, je očitno, da se v takšnih pogojih več ni dalo narediti. Konkretno po analizi , kaj je imelo največji vpliv na odločitev volilnega telesa so podatki naslednji: 86% soočenja na POP TV in RTV Slovenija, 3% ostali mediji, 5% reklamni spoti in oglaševanje na TV in radio, 5% javne prireditve, jumboti, javnomnenjske ankete, 1% plakati. Iz teh podatkov je jasno razvidno, da so nas ob medijski blokadi s strani POP TV in RTV dejansko odrezali od možnosti za izvolitev, saj mi nimamo financ za drago reklamiranje.

• Posebno vprašanje so civilne iniciative, na katere smo računali, da bodo v veliki meri podprle tudi Zelene Slovenije. Žal se to ni zgodilo in lahko se vprašamo, kaj je v ozadju njihovega ustanavljanja. Ko jih danes vprašate, se vsi čudjo, da Zeleni Slovenije nismo dobili večje podpore in so zelo ogorčeni. Taisti se bodo sedaj 4 leta vpraševali, kje so vendar Zeleni in zakaj dopuščajo škodljive projekte na področju ekologije in varstva narave. Gre za dvojno moralo, ki bo imela za slovensko okoljsko politiko verjetno veliko škodljivih posledic.

- FINANCE: stranke, ki so bile v parlamentu, so za volilno kampanjo samo v enem mesecu porabile vsaka po 700.000.- €, vemo pa, da so kampanjo vodile vsaj eno leto in se tista sredstva ne vodijo zraven! Kljub financam dvema vseeno ni uspelo!

V primerjavi z ostalimi neparlamentarnimi strankami in »zeleno konkurenco« smo glede na izid lahko zadovoljni z rezultatom. Je pa evidentno, da je podpora zeleni ideji v Sloveniji šibka, saj tudi vsi skupaj ne presežemo več kot 1%. Vemo za vse poskuse, s katerimi so nas poskušali onemogočati ali prevzemati v zadnjem obdobju. Celo od znotraj smo imeli posameznike, ki so poskušali pomagati prevratnikom, ki so pred vrati čakali na zeleno luč! Ker jim ni uspelo, so se angažirali kot zelena koalicija in pri tem nezakonito uporabljali celo logotip ene od uradno registriranih strank.

Zeleni Slovenije na njihove poskuse diskreditacij ter podtikanj nismo nasedli in smo volilno kampanjo lahko rečemo odigrali brez pomembnih napak!

Protestno zborovanje Zelenih Slovenije proti umazani industriji in za ohranitev zdravja državljank in državljanov Slovenije v SLOVENJ GRADCU 12/9-2008. Protesta sta se udeležila tudi predsednik ZS Vlado ČUŠ in kantavtor Marjan SMODE, ki živi na Koroškem.

Vlado Čuš in Marijan Smode

Zeleni Slovenije smo vložili listo kandidatov za volitve v parlament 

Zeleni Slovenije smo v tem tednu vložili kandidatne liste v vseh 8 volilnih enotah po Sloveniji. Na listi imamo rekordno število 70 kandidatk in kandidatov, od tega je 32 predstavnic ženskega spola. Povprečna izobrazba je višješolska. Na listah kandidirajo študentje, upokojenci, magistri, doktorji, delavci, v glavnem lista je zelo pestra in dokazuje, da je program Zelenih Slovenije primeren za vse državljane in državljanke, ne glede na stopnjo izobrazbe in socialni status. Predsednik Zelenih Slovenije, Vlado Čuš kandidira v 8. volilni enoti v okraju številka 10, to je na Ptuju, kjer je tudi mestni svetnik. V Ljubljani kandidira na listi Zelenih Slovenije Marjan Smode, ki je s svojo pesmijo »Mrtva reka« še v »svinčenih« časih opozarjal na ogroženost okolja v Sloveniji. V peti volilni enoti v Celju nastopa zaslužni slovenski športnik Branko Vivod, rekorder v skoku v višino, v Celju v drugem okraju pa mestna svetnica Urška Drugovič. V sedmi volilni enoti v Mariboru kandidira mestna svetnica Melita Cimerman, V Ljubljani kandidira na listi Zelenih Slovenije Miha Burger, pobudnik za spremembo zakonodaje, ki bo zagotovila večjo udeležbo državljank in državljanov pri odločanju, povezanem s kvaliteto življenjskega okolja. V prvi volilni enoti kandidira Slavko Mežek, ki je izjemno angažiran na projektu kulturne dediščine Slovenije.  

Kandidatna lista Zelenih Slovenije za volitve v parlament 2008: 

NOVA POT 2008 do 2012 in naprej 

Okolje in prostor:

Cilj Zelenih Slovenije je zagotoviti varno, prijazno, zdravo in kakovostno življenjsko okolje za vse državljane in državljanke Slovenije.

Izdelali dolgoročno in celovito strategijo s konkretnimi ukrepi za zaščito vodnih virov, tal, zraka in slovenske krajine. Oblikovali bomo predlog za zeleno davčno reformo, z njo spodbujali tehnološki razvoj, uporabo obnovljivih virov in preprečevali negativne vplive na okolje. Dopustni so takšni posegi v okolje, ki jih je mogoče obvladovati z izravnalnimi ukrepi.

Slovenija potrebuje učinkovite ukrepe za celostno upravljanje snovnih in energetskih tokov

Zeleni Slovenije zagovarjamo še strožji nadzor varstva na ožjih, širših in vplivnih vodnih območjih za zaščito podtalnice in pitne vode.

Zeleni Slovenije pričakujemo in podpiramo hitrejše ukrepe za izboljšanje stanje zraka v Slovenskih mestih.

Zeleni Slovenije podpiramo prizadevanja društev oblikovalcev Slovenije v smeri ustrezne zakonske zaščite pred posegi v prostor, ki kvarno vplivajo na podobo Slovenske krajine.

Zeleni Slovenije bomo predlagali in podprli v parlamentu pristop k strateškim okoljskim meritvam, tj. monitoringu na vseh območjih v Sloveniji, kjer so ogroženi voda, tla ali zrak

Zeleni Slovenije bomo v še večji meri odpirali poti sodelovanja z najrazličnejšimi nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s problemi okolja in trajnostnim razvojem Slovenije. 

Ozelenimo mesta

Glavni cilji, za katere si bomo prizadevamo Zeleni Slovenije, so močne skupnosti in za življenje primerna mesta; s socialno in ekonomsko varnostjo za vse državljanke in državljane.

Vzpodbujali bomo ohranjanje obstoječih zelenih površin v mestih in urejanje novih na območjih, kjer jih ni in so namenjena bivanju prebivalstva.  

Varna in zdrava hrana

Zagotoviti moramo, da bo imel potrošnik prednost, in da bi zagotovili varno hrano za vse, morajo biti zavarovane pravice živali. To vključuje njihovo rejo kot tudi način, kako jih transportirajo. Zagotoviti moramo tudi, da je potrošnik deležen ustrezne zaščite s pomočjo pooblaščenega in korektnega označevanja živilskih produktov, ki zagotavlja sledljivost njihovih vsebin. Seveda smo zeleni vselej za uveljavitev načela previdnosti in zato zavračamo genetsko spremenjene organizme v hrani. Želimo ukrotiti moč kemične industrije in hočemo, da prevzame odgovornost za varnost svojih proizvodov in postopkov.       

Zdravje :

Izboljšati kulturo spoštovanja pacientovega časa, kontrolo kvalitete zdravljenja in čim hitrejšo pot do diagnoze. Uvesti sistemsko možnost za »drugo mnenje« in zagotoviti pravočasno dostopnost specialističnih storitev.

Izboljšali bomo skrb za zdrav življenjski slog z namenom podaljšanja pričakovane življenjske dobe. Razvili bomo sistem zdravljenja na domu za starejše ki bodo želeli preživeti starost ob domačem ognjišču in izenačili njihove pravice z oskrbovanci v domovih starejših. 

Razvijanje demokracije

Razvoj demokracije zahteva odločno povečanje OBLASTI DRŽAVLJANOV. To pomeni, da moramo imeti v ospredju naše zelene vizije polno varovanje državljanskih pravic, človekovih pravic, ženskih pravic in pravic manjšin. Manjšine je treba integrirati, njihovo različnost in njihove kulturne pravice je treba spoštovati. Mi Zeleni Slovenije bomo delovali za večjo pravico udeleženosti civilne družbe in nevladnih organizacij.

Zeleni Slovenije imamo v svojem programskem temelju zapisano tudi zavezo, da bomo najprej upoštevali voljo državljank in državljanov Slovenije, ki jim je potrebno sistemsko skozi dopolnjeno zakonodajo omogočiti večjo participacijo pri odločitvah, ki vplivajo na pogoje in kvaliteto njihovega življenja. 

Konkurenčno gospodarstvo in trajnostni razvoj:

Dosegali jo bomo s tehnološko razvitim in inovativnim gospodarstvom ob spoštovanju visokih standardov varovanja okolja in zagotavljanju prožne varnosti zaposlenih. Slovenija mora z vlaganji v področje znanosti in raziskav, ne samo dohiteti, ampak povečati delež proračuna za te namene, v primerjavi z EU in najrazvitejšimi državami sveta.

Do konca leta 2010 naj imajo vsa podjetje in vsi državljani in državljanke Slovenije možnost povezovanja v širokopasovno omrežje  (hitri internet).

Okrepili bomo moč in položaj neodvisnih institucij nadzora, z ukrepi deregulacije pa sprostili in spodbudili podjetniške pobude. 

Delo, družina in socialne zadeve :

Potrebujemo socialno državo, ki bo zagotavljala večjo blaginjo za vsakogar in večjo pravičnost pri delitvi rezultatov gospodarske rasti. Minimalno plačo bomo dvignili na raven, ki bo zagotavljala resnično pokrivanje normalnih življenjskih stroškov.

Podpirali bomo socialni dialog in usklajevanje interesov med delom in kapitalom, da bosta v ospredju vedno človek in blaginja za vse. Uvedli bomo finančno subvencijo socialno šibkim mladim družinam, ki bo pomenila takojšnjo pomoč pri reševanju stanovanjskega vprašanja in varstva otrok. Še naprej bomo zagotavljali pravičen sistem usklajevanja pokojnin in pripravili predlog za znotraj generacijsko solidarnost. 

Finance :

Podpiramo uvajanje takšnega proračuna, ki bo omogočal tudi spremljanje doseganja razvojnih ciljev glede na vložena sredstva. 

Izobraževanje:

Otrokom in mladim zagotoviti enake možnosti izobraževanja, razvoja in zaposlitve. 

Promet:

Odpirati perspektivo vsem oblikam prometnih poti, pri tem pa Slovenijo prometno povezati znotraj in navzven. Poseben poudarek velja strategiji razbremenjevanja okolja, ko gre za izpuste CO2. Slovenijo je potrebno narediti tudi kolesarjem prijazno z hitrejšim vključevanjem v mednarodno kolesarsko mrežo. Oblikovati enotno vozovnico za vse oblike javnega prometa za vso državo in z ustreznimi subvencijami znižati cene prevozov v javnem avtobusnem prometu. 

Regionalni razvoj in lokalna samoupravo:

Do konca leta 2009 se naj vzpostavijo pokrajine in preko njih enake izhodiščne možnosti za enakomeren razvoj. Zagotoviti ustrezne pogoje za poseljenost na celotnem območju RS. 

Kmetijstvo:

Z ustreznimi subvencijami, strokovnim svetovanjem in drugimi ustreznimi ukrepi povečati delež ekološkega kmetijstva na 25%. Z naravnimi viri bomo upravljali trajnostno. Izvajali bomo sektorsko strategijo za prilagajanje klimatskim spremembam. 

Pravosodje:

Zagotoviti pravično sojenje s povečanjem odgovornosti predsednika sodišča za doseganje rezultatov sodišč, mandat predsednika sodišča pa vezati na doseganje rezultatov. Enako velja za predsednika Vrhovnega sodišča.

Zagotoviti možnost 24-urnega vpogleda v zemljiško knjigo, možnost 24-urnega vpogleda v sodni register, možnost 24-urnega vlaganja, izvršb, tožb, in pritožb. 
 

Politično sistem in javna uprava:

Preko ustavne spremembe ukiniti Državni svet in povečati število poslancev Državnega zbora na 120. Državna uprava naj postane kakovosten in učinkovit servis za državljane z odpravljanjem birokratskih ovir. 

Zunanje zadeve:

Vodili bomo odgovorno zunanjo politiko, ki bo omogočala reševanje globalnih okoljskih problemov. Nova slovenska vlada naj sprejme sklep o odpoklicu slovenskih vojakov iz Iraka.

Zunanja politika se naj v večji meri angažira pri ustvarjanju pogojev za stabilizacijo razmer na zahodnem Balkanu in naj poveča delež sredstev za razvojno sodelovanje.  

Kultura:

Povečali bomo sredstva za programsko dejavnost.  

Mladi

Na področju kulture, znanosti, športa in preživljanja prostega časa bomo podprli povečanje sredstev za programe, namenjene otrokom, mladostnikom in študentom.

Konkretno – v proračunu države in občin je potrebno zagotoviti tudi sredstva za profesionalizacijo animatorjev na teh področjih. 

Šport

Vzpodbujali bomo premišljeno urejanje športne infrastrukture in pogojev za treninge naših športnikov. Prav tako bomo skrbeli za vzpodbujanje rekreativnega športa za vse starostne skupine. Dobitnikom kolajn na največjih svetovnih tekmovanjih se naj prizna status zaslužnega športnika in do življenjska renta. 

Varnost in vandalizem

Zagotoviti je potrebno zavarovanje ljudi in premoženja ter učinkovito ukrepanje pristojnih organov. Eden od ukrepov, ki ga Zeleni Slovenije predlagamo, je tudi več vzgojnega dela v šolah ter kampanj za osveščanje in izobraževanje ljudi.  

Mediji

Zeleni Slovenije spodbujamo pluralnost medijev in predvsem svobodo medijev, kar pa medije hkrati zavezuje, da spoštujejo najvišje profesionalne standarde, ko gre za strokovnost in etiko.  
 
 

Ljubljana, 12.8. 2008  

                                          Predsednik Zelenih Slovenije:

                                          VLADO ČUŠ

Volilna konvencija Zelenih Slovenije v Celju 

Zeleni Slovenije smo v nedeljo, 23.8.2008 na volilni konvenciji potrdili listo kandidatk in kandidatov za letošnje parlamentarne volitve in sprejeli volilni program stranke za obdobje 2008 - 2012. Naš volilni slogan je NOVA POT.

IMAMO MOČNO LISTO POSLANSKIH KANDIDATK IN KANDIDATOV V VSEH VOLILNIH ENOTAH IN VOLILNIH OKRAJIH, KI JE TUDI V PRAKSI SPOSOBNA IZVESTI SPREJETI PROGRAM !

Morda je sedaj priložnost, da nadoknaditE zamujene prložnosti v minulih 4 letih, ko smo stranko programsko, kadrovsko in organizacijsko prenovili in napovedujemo vrnitev v slovenski parlament.

ZELENI SLOVENIJE USTANAVLJAMO NOVO POKRAJINO

Vsaki referendum omogoča neposredno izražanje volje ljudi in zato ga Zeleni Slovenije podpiramo

Zeleni Slovenije opozarjamo tudi na evropske izkušnje, ko gre za pokrajinsko organiziranost in ki potrjujejo, da ljudje na nižjih ravneh organiziranosti veliko bolje poznajo svoje potrebe.
Neposredna odgovornost jih sili tudi v optimalni razvoj lastnih potencialov in na drugi strani tudi v učinkovitejši nadzor nad racionalno porabo sredstev.
Slovenija potrebuje pokrajine čim prej, pri čemer končno število pokrajin ni najpomembnejše. Najpomembnejša je vsebina, ki bo omogočila hitrejši, enakomernejši in kakovostnejši razvoj vseh delov Slovenije.
Zeleni Slovenije v področjih, ki jih bodo pokrivale pokrajine, posebej izpostavljamo skrb za človeške vire, trajnostni razvoj, varovanje naravne dediščine, prometno povezljivost znotraj Slovenije in učinkovito reševanje socialnih problemov.
Zraven predlaganih pokrajin bomo Zeleni Slovenije ustanovili dodatno novo pokrajino, ki bo skrbela za manjšine in etnične skupine v Sloveniji ter vključevala tudi predstavnike slovenskih manjšin v tujini. To seveda ne bo fizična pokrajina, ampak predvsem virtualno živeča pokrajina. Sestavljali jo bodo posamezniki v organizirani skupini, ki bo preko te virtualne pokrajine dnevno živela v glavah ljudi in krepila duh medkulturnega dialoga. Hkrati bomo posebno pozornost namenili tudi ohranjanju slovenskega jezika in kulture.

V slovenskem parlamentu že tri mandate poslušamo, da je Slovenija preveč centralizirana država in da so razlike v kakovosti življenja med posameznimi regijami prevelike.
Poslušamo tudi zgodbo, da so protiutež močni državi in majhnim občinam lahko le pokrajine. Vse to seveda drži in Zeleni Slovenije smo se o tem v preteklosti že večkrat izrekli.
Žal pa politične stranke, ki so v teh mandatih bile (in so še) v parlamentu v tem primeru eno govorijo in čisto nekaj drugega delajo. V treh mandatih parlamenta se niso bile sposobne dogovoriti o formuli, ki bi pokrajinam v Sloveniji omogočilo začetek uspešnega delovanja.
Neverjetno je, da se parlamentarne stranke sedanje pozicije oz. prejšnje opozicije in sedanje opozicije oziroma prejšnje pozicije ne morejo zediniti o številu pokrajin. 14 pokrajin je oblikovala v svojem predlogu že prejšnja parlamentarna pozicija, ki je danes opozicija.

Nedeljski referendum o pokrajinah, ki je posvetovalne narave bo dal ljudem možnost, da se sami izrečejo glede lastnega nadaljnjega razvoja. Lahko pa se zgodi, da bodo volivci, ki so zasuti z nasprotujočimi si informacijami in političnim obračunavanjem, rokavico vrnili izvoljencem v slovenskem parlamentu.

Zeleni Slovenije ugotavljamo, da je zaradi zamud pri ustanavljanju pokrajin državljanom in državljankam Slovenije bila že strojena velika škoda. Razlike med statističnimi regijami so se v zadnjih desetih letih vztrajno povečevale. Razmerje bruto družbenega proizvoda na prebivalca med najmanj razvito Prekmursko statistično regijo in najbolj razvito Ljubljansko statistično regijo je danes 1 : 2, pri razporeditvi dohodnine na prebivalca pa kar 1 : 12.
Druga stopnja lokalne samouprave deluje v vseh razvitih državah pozitivno, ko gre za zmanjševanje razlik med njimi. Zeleni Slovenije upravičeno domnevamo, da bo enako tudi pri nas. Zelo jasno pa je, da smo v Sloveniji izgubili kar nekaj predpristopne pomoči in denarja iz kohezijskega in strukturnih skladov EU.
Na regijski ravni bi gotovo lažje izbrali prave razvojne programe in ažurneje pripravili tudi projekte zanje v primerjavi s sedanjim sistemom dela, ki se vodi iz državnih pisarn.
Sedanja opozicija v parlamentu v svojem nasprotovanju izpostavlja strah, da bodo številčne pokrajine povečale birokracijo in da bodo pokrajinski sveti postali zatočišče odsluženih funkcionarjev. Zeleni Slovenije verjamemo, da bo veliko sedanjih poslancev izpadlo iz parlamenta, saj ne delajo za dobro vseh ljudi v Sloveniji. Upamo, da se bodo spomnili svojih besed in skrbi in jih ne bomo videli med kandidati na prvih pokrajinskih volitvah.
Očitek, da v nekaterih od predlaganih 13 pokrajin morda ne bi znali racionalno ravnati z zaupanim jim davkoplačevalskim denarjem Zeleni Slovenije zavračamo. Verjamemo, da so v vsaki pokrajini, ki bo ustanovljena, sposobni odločati o lastnem razvoju in po načelih dobrega gospodarja.

Zeleni Slovenije tudi pozdravljamo spremembe, ki jih bo prinesla uvedba pokrajin na področju demokracije in politične kulture. Po ustanovitvi pokrajin, naložbe v zapostavljena ali manj razvita območja ne bodo več odvisne od strankarske pripadnosti županov in njihove servilnosti. Sredstva bodo razdeljena po racionalnih merilih, brez vpliva dnevne politike. To bo prineslo tudi sistemsko rešitev, ko gre za odpravo političnega klientelizma, ki ga poznamo iz sedanjih mandatov, ko so župani množično romali v ministrske pisarne v Ljubljani.

                                                                                              Predsednik Zelenih Slovenije:
                                                                                              Vlado ČUŠ

Zeleni Slovenije samostojno na jesenskih volitvah

Arhiv STA
Maribor, 11. junija (STA) - Zeleni Slovenije so ob današnji 19. obletnici od ustanovitve stranke v Mariboru med drugim predstavili svoje načrte pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami. Kot je za STA povedal predsednik stranke Vlado Čuš, nameravajo na jesenskihvolitvah kot edina okoljska stranka nastopiti samostojno, trenutno pa so še v fazi evidentiranja kandidatov.
Čuš je dejal, da se slovenske politične stranke po njegovem mnenju trenutno ne ukvarjajo s pravimi in najbolj pomembnimi temami, ki jih po njegovem mnenju predstavljajo okoljske teme in trajnostni razvoj. Razmere na tem področju se mu zdijo zaskrbljujoče, na kar kaže tudi vsakodnevna rast števila ustanovljenih civilnih iniciativ. Kot je dejal, ve, da so nekatere med njimi tudi politične narave, a tiste, s katerimi so sami imeli stik, kažejo predvsem na problematiko kakovosti življenjskega okolja.
"V zvezi s temi vprašanji imamo Zeleni tudi povsem konkreten predlog, da državni zbor končno nameni eno od točk tudi okoljskim problemom in odkritju vzrokov, zakaj nastajajo že omenjene številne civilne iniciative, povezane predvsem s problematiko ekologije in pogoji, v katerih ljudje živijo," je dejal predsednik Zelenih, katerega cilj je, da bo v naslednjem sklicu njegova stranka postala del parlamenta.
Po njegovih besedah je namreč dejstvo, da so okoljske tematike v državnem zboru premalo prisotne, to pa je posledica tega, da sedanje parlamentarne stranke v svojih programih sicer predvidevajo tudi okoljsko politiko, ki pa je ne uresničujejo.
Na jesenskih volitvah bodo nastopili samostojno, medtem ko so vse ostale okoljske stranke po Čuševih besedah "razbežale vsaka nazaj k svoji matici" in bodo kandidirale pod okriljem večjih strank. Cilj Zelenih Slovenije na volitvah je vstop v parlament, po njih pa so odprti za povezovanje s komerkoli, ne glede na politično stran, ki ji pripadajo, pomembna je le njihova okoljska naravnanost.
Sicer pa Zeleni med svoje uspešne projekte v zadnjih letih med drugim štejejo ustanovitev in aktivnosti Zelenih Alpe Adria, oživitev dela Mladih zelenih Slovenije, ustanovitev Zelene akademije in Kluba občinskih svetnikov, preprečitev gradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, energetsko resolucijo EU, predlog ukrepov za zaščito podtalnice in pitne vode v Sloveniji, reka Mura in mednarodni naravni park, izboljšanje stanja zraka v slovenskih mestih in številne akcije na državni, regijski in lokalni ravni, ko je šlo za izboljšanje življenjskih pogojev ljudi ali preprečevanje gradnje za okolje škodljivih projektov.

Predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš.

Predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš je v Mariboru odprl mednarodno okroglo mizo o gospodarjenju z odpadki

 

¸

OB SVETOVNEM DNEVU VARSTVA OKOLJA - 5. JUNIJ

Nova študija ZN za okolje (UNEP) opozarja svetovne vlade, da morajo začeti ukrepati glede okoljevarstvenih problemov. Študija, v kateri je sodelovalo 1.400 znanstvenikov, je pokazala, da je potrošništvo preseglo vse razpoložljive vire. Vsaka oseba na Zemlji potrebuje sedaj za tretjino več zemlje za “preživetje”  kot ji jo lahko planet preskrbi.
Medtem človekov vpliv ogroža biodiverziteto: 30%  dvoživkam, 23% sesalcem in 12% ptičev grozi izumrtje in ena izmed desetih svetovnih velikih rek se izsuši preden doseže morje. Čeprav je bilo od leta 1987 sprejetih nekaj za okolje dobrih ukrepov (npr. Kyoto) so bile reakcije in rešitve glede na silo problemov prepočasne in nepopolne.
Sistematično uničevanje narave in planeta je doseglo točko, kjer je ekonomska sposobnost postavljena pred izziv  in račun, ki ga bomo morali predati otrokom, bo mogoče nemogoče plačati.  Zato smo dolžni permanentno opozarjati na nujnost ukrepanja zaradi ogroženosti našega planeta in širše ter uspešnejše prizadevanje za trajnostni razvoj tudi v Sloveniji.    

Raziskave Erobarometra in Zelenih Slovenije

Raziskava Eurobarometra kaže, da se na vrhu seznama okoljevarstvenih problemov, zaradi katerih so Evropejci najbolj zaskrbljeni, uvrščajo podnebne spremembe, onesnaženost vode in zraka, nesreče, ki jih povzroči človek, in uporaba kemikalij.

Poleg tega se večina neprijetno počuti tudi zaradi uporabe gensko spremenjenih organizmov (GSO) v kmetijstvu. Približno 58 odstotkov evropskih državljanov je namreč zaskrbljenih zaradi uporabe GSO, 21 odstotkov pa je tej uporabi naklonjenih.

Evropski državljani kažejo tudi pripravljenost kupovati okolju prijazne proizvode. Približno tri četrtine Evropejcev je namreč izjavilo, da so pripravljeni to storiti, pa čeprav bi to pomenilo, da bi plačali malo več. Vendar pa je v povprečju le 17 odstotkov Evropejcev izjavilo, da so v zadnjih mesecih kupili okolju prijazne proizvode. To pomeni, da je skoraj 60 odstotkov Evropejcev pripravljeno spremeniti prehrano in uživati zelene proizvode, vendar tega do zdaj še niso storili.

Župani slovenskih mest bodo morali izboljšati svoje delo

Zeleni Celja zasadili v Celju pet platan

Ob prvem spomladanskem dnevu in svetovnem dnevu voda, 22. marcu, so Zeleni Celja Mestni občini Celje simbolično podelili pet platan ob sprehajališču na bregu reke Savinje.

Zeleni Celja so Mestni občini Celje simbolično poklonili pet platan. »Platane nam bodo s svojim zelenjem skozi celo leto ponazarjale simbol pomladi, narave, čistega in zelenega okolja, našega zelenega mesta, kakršnega si želimo tudi v bodoče,« je ob zasaditvi platan ob sprehajališču na bregu Savinje, ki sta se ga udeležila tudi predsednik Zelenih Slovenije, profesor Vlado Čuš, in župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, dejala članica Zelenih Celja in mestna svetnica Urša Drugovič iz podjetja VO-KA Celje. »Sprehajališče ob Savinji smo izbrali z razlogom, ob svetovnem dnevu voda. Prav je namreč, da se vode ne spominjamo le ob svetovnem dnevu voda, ampak skozi vse leto,« je dodala Drugovičeva. Posaditev petih platan ob Savinji je jasno sporočilo vsem nam, da je treba naravi ne le jemati, ampak ji tudi dajati, vračati.

"Celje je mesto, ki ima precej zelenih površin, pa tudi dreves. V okviru danih možnosti in denarja se trudi vzdrževati tudi zelene površine, vendar pa Zeleni Celja žal ugotavljamo, da v celotnem mestu, ne le v starem mestnem jedru, manjka celovita zasnova ureditve odprtega prostora in zelenih površin, ki bi nakazovala načine in vrsto zasaditev glede na morfološko strukturo odprtega prostora prostora in namembnosti," je na včerajšnji priložnostni slovesnosti poudarila Urša Drugovič.

Investitorji novih gradenj, kot so trgovski centri in naselja stanovanjskih blokov, po prepričanju Zelenih ne posvečajo dovolj pozornosti zelenim površinam. Po izgradnji objektov nihče ne preverja, ali so zasaditve, ki so bile predpisane v načrtih zasaditev v gradbenih dovoljenjih, tudi izvedene in usklajene z občinskimi prostorskimi akti. Zeleni apelirmjo na občinsko vodstvo, da pri gradnjah na območju občine vztraja pri dejanski zasaditvi zelenila v predvidenem obsegu in vrsti in jim prepreči izdajo gradbenega dovoljenja, dokler investitorji zunanje ureditve ne uskladijo s predpisi.

V 19 letih so Zeleni Slovenije občinam podarili že preko 30 tisoč drevesnih sadik

SESTANEK PREDSEDNIKA ZELENIH SLOVENIJE IN ČASTNEGA PREDSEDNIKA AVSTRIJSKE ZELENE AKADEMIJE

Zeleni Slovenije smo imeli v petek, 14. marca v Mariboru delovni sestanek z predstavnikom Zelenih Avstrije in častnim predsednikom avstrijske Zelene akademije Thomasom Weitzom.

Glavna tema pogovora je bilo strokovno sodelovanje med Zelenimi Slovenije in avstrijsko Zeleno akademijo v letu 2008 in naprej. Sestanku sta zraven predsednika Zelenih Slovenije Vlada Čuša, prisostvovali tudi podpredsednica stranke Melita Cimerman in predsednica Programskega sveta. Tema pogovorov so bile tudi letošnje parlamentarne volitve v Sloveniji in namera  Zelenih Slovenije, da poskusimo povezati zeleno opcijo za skupen nastop na volitvah.  Predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš je izpostavil, da Slovenija potrebuje močne Zelene Slovenije, da bi lahko prišli v parlament. Pri tem bi lahko v večji meri pomagali tudi s strani EFGP (Evropski Zeleni), ki sedaj preferirajo SMS, katera bo na letošnjih volitvah nastopila v koaliciji s SLS. Zeleni Slovenije v letu 2008 po besedah predsednika pričakujemo od EFGP omogočitev sodelovanja in permanentnega vključevanja v delovne aktivnosti vsem zelenim političnim strankam v državah znotraj Evropskega parlamenta.

Delovnega sestanka so se udeležili tudi predstavniki Mladih Zelenih, ki so že navezali stike z Zeleno mladino Avstrije in v letu 2008 lahko računamo tudi na kakšen skupen projekt.

Zeleni Alpe Adria vladi predali resolucijo o energetski politiki

Zeleni Alpe Adria, ki združujemo Hrvaško, Avstrijo, Italijo in Slovenijo, smo 22. februarja vladi predali resolucijo o vidikih energetske politike EU. "V 21. stoletju nas čaka najpomembnejša tekma v skrbi za okolje in za odgovore na vprašanja o alternativnih virih energije," je ob predstavitvi resolucije poudaril predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš.

V resoluciji Zeleni Alpe Adria pozivajo k razmisleku pristojne vlade 27 držav EU in lastnike jedrskih elektrarn v uniji. Med drugim pozivajo k prenehanju gradnje novih reaktorskih blokov, razvoj in uresničenje scenarija za umik jedrske energije do leta 2025, skrb za varno in zanesljivo oskrbo z energijo, podpora inovativni tehnologiji, razvoj znanosti in podpora varovanja krajin in ekosistemov.
Na novinarski konferenci v Ljubljani je Čuš med drugim tudi poudaril, da je potrebno načrtovane izgradnje jedrskih elektrarn v Evropi, tudi drugega bloka jedrske elektrarne Krško, postaviti pod vprašaj. Obenem pa je opozoril, da Slovenija svojega nacionalnega akcijskega načrta o doseganju odprave ovir za učinkovito rabo energije, še ni notificirala pri evropski komisiji.

Predsednica Zelenih na Koroškem Zalka Kuchling je prepričana, da je treba v regiji Alpe Adria krepiti zeleno zavest in poudarjati možnosti obnovljivih virov energije. Izrazila je podporo mnenju svojega slovenskega kolega Čuša, da je treba resno razmisliti o smiselnosti jedrske energije. "Regijo je potrebno povezati v energetsko učinkovit prostor," je še povedala.
Predsednik Zelenih Italije Hubert Frasnelli je tudi izpostavil problem izgradnje drugega bloka v Nuklearni elektrarni Krško. "Finančna sredstva bi namesto za izgradnjo drugega bloka lahko preusmerili v iskanje alternativnih virov obnovljive energije," je prepričan.

ZELENI ALPE ADRIA BOMO V PETEK, 22.2. 2008 SLOVENSKI VLADI PREDALI RESOLUCIJO O ENERGETSKI POLITIKI SLOVENIJE IN EU, V KATERI SE ZAVZEMAMO ZA POSTOPEN UMIK IZ JEDRSKE ENERGIJE. RESOLUCIJO BODO PREJELE TUDI VLADE DRŽAV EU TER HRVAŠKA.

OBJAVLJAMO IZVLEČEK IZ PISMA PRVAKA ZELENIH SLOVENIJE VLADA ČUŠA PREDSEDNIKU SLOVENSKE VLADE, G. JANEZU JANŠI

Spoštovani predsednik vlade RS, g. Janez Janša

S prevzemom predsedovanja EU je Slovenija prevzela odgovornost usklajevanja energetske politike za vse članice EU. Ta vloga ni zanemarljiva, saj vemo, da se sprememba politike energetskih podjetij v posameznih državah ne dosega po neki prosti izbiri. K temu jih lahko prisili dosledna politika posameznih vlad. Ko gre za obnovljive vire energije je lahko primer dobre prakse Nemčija, ki se je odločila za zaprtje jedrskih elektrarn in na drugi strani izjemno povečala investicijska vlaganja v obnovljive vire energije. Pri tem je pomembno, da je za to pridobila tudi podporo javnosti.

Jedrske energije ni mogoče prišteti k »čistim« in ekološko neoporečnim oblikam energije, niti je ni mogoče označiti kot alternativno, obnavljajočo se obliko energije. Jedrska energija lahko spada samo med energetske vire z nizkimi izpusti ogljika. Nahajališča urana so na Zemlji sicer omejena, po najnovejših raziskovalnih izsledkih, bodo zaloge izčrpane najkasneje do leta 2070. Nedvomno je jedrska grožnja človeštvu in življenju na Zemlji prevelika in zanjo politično ni mogoče prevzeti odgovornosti. Hude motnje v švedski jedrski elektrarni v Forsmarku, serija motenj v jedrskih elektrarnah v češkem Temelinu in japonski jedrski elektrarni Kariva v mestu Kašivazaki v zadnjih treh letih so ponovno potrdile, da jedrske energije ni mogoče obvladati. V tem oziru se od atomske katastrofe v Černobilu dalje pred 22 leti ni nič spremenilo. Še noben strokovnjak na svetu do danes ni podal rešitve za jedrske odpadke, ki nastajajo v jedrskih elektrarnah in danes predstavljajo večstoletno hudo grožnjo življenju na Zemlji.

Načrtovane izgradnje jedrskih elektrarn v Evropi, tudi drugega bloka JE Krško je treba v vsakem oziru postaviti pod vprašaj in davkoplačevalcem omogočiti možnost izbire.
V skladu z direktivo o energetski učinkovitosti in energetskih storitvah morajo države članice sprejeti institucionalne in pravne ukrepe za odpravo ovir, ki preprečujejo učinkovito rabo energije. Določiti morajo tudi indikativni cilj, da bodo do leta 2016 v končni porabi prihranile 9 odstotkov energije. Nacionalne akcijske načrte, kako bodo to dosegle, so morale notificirati pri Evropski komisiji do 30. junija 2007. Do zdaj je to naredilo samo 17 članic, med njimi sta v roku načrt notificirali samo Finska in Velika Britanija. Preostalih deset, med njimi tudi Slovenija tega še niso storile in je proti njim s strani Evropske komisije sprožen postopek!?

Celoten podnebno energetski paket ukrepov EU sprejet na Evropski komisiji 23. januarja letos lahko pridobi zaupanje državljank in državljanov samo v primeru, da bodo obljubam sledila tudi dejanja!

Umik celotne Evrope iz atomske energije v roku naslednjih 20 let in v konkretnem primeru umik Slovenije iz atomske energije po izteku življenjske dobe JEK sta energetsko ekološka in zdravstveno politična cilja Zelenih strank v Sloveniji, Hrvaški, v Italiji in v Avstriji, ki smo se med seboj povezali v Zelene Alpe Adria.

Zeleni Slovenije organizirali 2. Zeleno akademijo

Zeleni Slovenije smo 7. decembra na novinarski konferenci predstavili glavne poudarke 2. programske konference Zelene akademije Slovenije, ki se je odvijala istega dne. Globalne podnebne spremembe in energetska učinkovitost so, kot je poudaril ljubljanski mestni svetnik Miha Jazbinšek, izzivi 21. stoletja, in zahtevajo sodelovanje ter ustrezno ravnanje vseh pristojnih in odgovornih institucij ter posameznikov. Zato je programska konferenca namenjena podnebnim spremembam in prihodnosti Slovenije.

Po mnenju Jazbinška je Slovenija pestra država z edinstveno krajino, ki je tudi naš največji naravni vir. "Bitka za krajino, je bitka za učinkovitost naložb," je poudaril Jazbinšek. Zdi se mu izredno pomembno tudi varovanje vodnih virov, posebej pa je opozoril na problematiko onesnaženja zraka, povezano z urejanjem prometa v večjih slovenskih mestih, predvsem v Ljubljani. "Zeleni Slovenije pogrešamo javni potniški promet, ki ga je treba urediti v naslednjih 10 do 15 letih," je bil jasen Jazbinšek. Slovenska mesta imajo po njegovih besedah rezerve v neurejenem oz. nezdravem prometu, ki je okolju nadležen.

Lučka Kajfež Bogataj se strinja, da je prostor naše največje naravno bogastvo. Podnebne spremembe po njenem mnenju niso edini okoljski problem v Sloveniji. "So povezane z obstoječimi problemi in pomagajo, da se onesnaženost, na primer zraka, še bolj poglobi," je dejala in omenila t.i. evropsko zeleno knjigo o prilagajanju podnebnim spremembam, ki predvideva štiri stebre prilagajanja (sprejem ustrezne zakonodaje, finance, boljša izolacija stavb). Med drugim je spomnila na obveznost Slovenije, ki naj bi do leta 2020 za 20 odstotkov zmanjšala onesnaženje zraka.

Predsednik stranke Vlado Čuš je menil, da je "čas za premislek mimo, in da je čas za ukrepanje". Izpostavil je globalne procese, ki ustvarjajo nove gospodarske priložnosti, ki jih kaže izkoristili le z njihovim razumevanjem in ustreznim odzivanjem. Slovenija in EU potrebujeta prave rešitve za okolje, ki se bodo zrcalili skozi zakonske okvire oziroma druge oblike, ki so na razpolago in ki bodo omogočili, da bomo prioritetno poskrbeli predvsem za kakovost bivalnega okolja in življenja slovenskih državljanov, je dejal Čuš in dodal, da je to tudi sicer programska prioriteta Zelenih Slovenije in Zelene akademije. Del te rešitve je po njegovih besedah tudi v večjem vlaganju v znanost in razvoj ter vključitvi gospodarstva in univerzitetne sfere v te trende.

Omenil je še, da bo Slovenija v času predsedovanja EU zadolžena za tri direktive energetsko klimatskega paketa, in sicer za direktivo o shemi trgovanja s pravicami izpustov toplogrednih plinov, direktivo o delitvi prispevka in naporov med državami članicami na to temo in za direktivo o zajemu in shranjevanju CO2.

Sicer pa bo Zelena akademija po končani konferenci državnemu zboru predlagala, da eno izmed sej nameni izključno problematiki okolja in ustanovitvi agencije za podnebne sprememebe, ki naj bi usklajevala ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam po vzoru na večine evropskih držav.

Zeleni Slovenije smo za prepoznavnost Slovenije in čistejši zrak

Zeleni Slovenije smo 4. decembra na novinarski konferenci poudarili, da bi morala Slovenija čas predsedovanja EU izkoristiti za izboljšanje okoljevarstvene problematike pri nas in v EU. Zato od vlade pričakujemo, da poda jasne in konkretne pobude na področju industrije, energetike, prometa in kmetijstva. Prav tako od vlade pričakujemo, da Slovenija postane prepoznavna po učinkovitejši "realizaciji ciljev, ki bi postali zavezujoči za vse članice EU".

Predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš je opozoril, da Slovenija in EU potrebujeta prave rešitve za okolje. Njemu se zdi zelo pomembno, da čas polletnega predsedovanja EU izkoristimo tudi za konkretne ukrepe, ki se bodo zrcalili skozi določene zakonske okvire oziroma druge oblike, ki so na razpolago in ki bodo omogočili, da bomo prioritetno poskrbeli predvsem za kakovost bivalnega okolja in življenja slovenskih državljanov. To je tudi sicer programska prioriteta Zelenih Slovenije.

V stranki ugotavljamo, da je 21. stoletje obdobje ustvarjalnosti in inovativnosti. "Zato je bistveno, da EU skozi ustvarjalnost izkoristi svoje priložnosti, hkrati z EU pa tudi Slovenija, da se uvrsti med razvite države. Te prek tehnološkega razvoja najlažje poskrbijo za kakovost svojega življenjskega okolja," je dejal Čuš in dodal, da v stranki vidimo pravo rešitev v večjem vlaganju v znanost in razvoj ter vključitvi gospodarstva in univerzitetne sfere v te trende. To bi po mnenju zelenih omogočilo hitrejši prenos znanja iz univerze v gospodarstvo.

"Glede na to od vlade pričakujemo jasne in konkretne pobude, še posebej za energetiko, promet, kmetijstvo in industrijo," je bil jasen prvak Zelenih Slovenije. Dodal je, da si v stranki želimo, da bi Slovenija postala "kreator določenih dogodkov na omenjenih področjih" in tam, kjer sta Slovenija in EU usklajeno napovedali, da bo v naslednjih šestih mesecih prioriteta.

Ljubljanski mestni svetnik Zelenih Slovenije Miha Jazbinšek je opozoril na problematiko okolja in s tem povezanim prometom v Ljubljani. Poudaril je, da ima slovenska prestolnica izrazito neprijazen promet zaradi "krakastega mesta". Ljubljana je, kot meni, idealno mesto za prijazen javni promet, zato bi bilo treba vpeljati na vsaki vpadnici v Ljubljano rumeni pas. To bi po Jazbinškovem mnenju omogočilo hitrejši pretok vozil oziroma prometa in čistejši zrak. Sicer je tudi on razočaran nad neodzivnostjo okoljskega ministrstva na poziv k skupni, s slovenskimi občinami usklajeni ureditvi problematike kakovosti zraka.

Jazbinšek se je v nadaljevanju obregnil ob besede ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je nedavno dejal, da se bo Mestna občina Ljubljana (MOL) zavzela za čistejši zrak, ko jim bo vlada vrnila denar. Takrat naj bi na vsaki ljubljanski vpadnici zgradili parkirne hiše koncepta Park&drive. Tri ceste v Ljubljani naj bi razširili v šestpasovnice, da bo javni prevoz tekel hitreje. "Predlagamo, da se vzpostavijo rumeni pasovi na vseh vpadnicah in naj bo to zapisano v aktih MOL, v nasprotnem bomo zahtevali od države, da to stori," je povedal Jazbinšek in zaključil s pozivom mestni občini, naj dovoli tudi osebnim avtomobilom v Ljubljani, da z namenom hitrejšega pretoka prometa vozijo po rumenem pasu, ki je sicer rezerviran le za mestne avtobuse.

Zeleni Slovenije smo se udeležili delavskih demonstracij v Ljubljani

Delavske demonstracije so pokazale, da odločenost sindikatov, da nasprotujejo enormnemu povečevanju socialnih razlik v naši družbi. So torej jasen signal pristojnim in odgovornim, da delavci ne potrebujemo elite Slovencev, ki nas bo preko menagerskih odkupov vodila v svetlo prihodnost.
Od uspešne gospodarske rasti mora nekaj sadov v skladu z zaslugami pobrati tudi delavski razred in ne samo novi kapitalisti.
Nacionalni interes – »lastnina mora ostati v slovenskih rokah«, ki ga kapitalisti ves čas uporabljajo za maskiranje svojih lastninskih apetitov je zgolj politična parola, ki nima veliko skupnega s pravno in socialno državo.
Učinkovite družbe z občutkom za človeka so bolj ali manj simetrično razdeljenim bogastvom. Zeleni Slovenije verjamemo, da znamo Slovenci in Slovenke oz. državljani in državljanke Slovenije za učinkovitost poskrbeti tudi sami, brez ekstremno bogatih, ki bi nas naj bili edini sposobni uspešno voditi. Vsem slovenskim vladam do sedaj lahko očitamo, da če so o tem že razmišljale, je gotovo da niso naredile nič ali pa zelo malo, da bi to preprečile.

Predsednik Zelenih Slovenije
Vlado ČUŠ

Zeleni Slovenije bomo v letu 2008 predsedovali Zelenim Alpe Adria

Zeleni Slovenije so se udeležili programske konference Zelenih Alpe Adria, ki je potekala pretekli vikend v Puli.
V Zelene Alpe Adria so vključeni Zeleni Slovenije, Zeleni Avstrije, Italije in Hrvaške.
Ob tej priložnosti smo obdelali odprte probleme na področju energetske politike EU in ostalih držav Evrope, sprejeli strokovna izhodišca za celovito zašcito Jadranskega morja.
Prav tako smo sprejeli predlog Zelenih Slovenije, da se s strani Slovenije in Hrvaške zahteva uresničitev meddržavnega sporazuma o razgradnji JE Krško, za kar je potrebno , da tudi Hrvaška zagotovi sredstva za razgradnjo v okviru posebnega sklada.
Hkrati so prisotni predsedniki in predstavniki Zelenih, med katerimi je bil tudi predsednik Zelenih Slovenije podprli kandidaturo Zelenih Hrvaške in Demokratskega centra v Istrski županiji.
 
Prav tako so sprejeli sklep, da bo v letu 2008 predsedovanje Zelenih Alpe Adria prevzeli Zeleni Slovenije.

DR. DANILO TÜRK 
NOVOIZVOLJENI PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE
Ljubljana, 11.11. 2007
ZELENI SLOVENIJE VAM ČESTITAMO OB IZVOLITVI ZA NOVEGA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE
Glede na naloge in dolžnosti slovenskega predsednika države ne gre za politično opcijo, temveč za prihodnost države. Tukaj pa Zeleni Slovenije vsa leta opozarjamo, da Slovenija potrebuje naravovarstveno razgledanega predsednika, ki bo v Slovenijo  »pripeljal« sodelovanje navznoter, složnost navzven ter več optimizma in dobrega razpoloženja med ljudi.

Veselila nas je vaša izjava, da želite delovati kot predsednik, ki združuje.
Prepričani smo, da je vaša želja iskrena in pri tem smo Vam po svojih najboljših močeh pripravljeni pomagati.

Sedaj nastopa čas, ko bo potrebno več govoriti in narediti za prihodnost SlovenijeRezultat volitev kaže na to, da so volivci in volivke stavili na nove ljudi, nove ideje in tu ste g. Danilo Türk gotovo naredil preboj. Slovenija Vas je podprla, v veliki meri tudi naši člani in simpatizerji. V Vas vidimo garancijo za odprto družbo, pravno in socialno državo.
Kot svetovljan, boste znali presoditi, kje v Evropi in svetu so priložnosti za Slovenijo in jih v sodelovanju  z vlado, vsemi političnimi strankami in ne nazadnje državljani in državljankami Slovenije pomagali čim bolje izkoristiti.          
                                                                         
Zeleni Slovenije smo aktivno sodelovali pri ustvarjanju naše mlade države v prvem slovenskem parlamentu in v prvi slovenski vladi.  Zeleni Slovenije se v največji meri zavzemamo za tretji steber trajnostnega razvoja, tj. okoljskega. K temu se trudimo pritegniti tudi čim več naravovarstvenih organizacij in ljudi z občutkom za varstvo narave in najboljše ekološke rešitve. Prepričani smo, da programske usmeritve Zelenih Slovenije, povezane z višjo kvaliteto življenja, ohranjanjem naravnega okolja, pravičnostjo za vse, solidarnostjo, skupnim sodelovanjem in tehnološkim razvojem vsak dan podpira vse več ljudi v Sloveniji.                                                     
  Za Zelene Slovenije  je posebej pomembno, da dobimo predsednika, ki bo znal prisluhniti odprtim problemom na področju varstva narave in ki bo podprl usmeritev v trajnostni razvoj Slovenije. Verjamemo, da smo v Vas dobili predsednika, ki bo naklonjen optimalnim rešitvam na okoljskem področju. Kot človek dialoga, ki zna stopiti prek strankarskih in političnih bregov, kar smo spoznali v predvolilnih soočenjih, nam boste, upamo, stali pri našem pomembnem poslanstvu ob strani.

Na Zelene Slovenije se lahko zanesete.

                                                                                              Predsednik Zelenih Slovenije:
                                                                                              Vlado ČUŠ

MEDIJI VPLIVATE NA TO, KAKO RAZMIŠLJAMO

V Dnevniku, dne 7. novembra 2007 ste objavili članek z naslovom »Aktivna Slovenija pred razmislekom o združitvi z Zares.«

Zaradi objektivne obveščenosti bralk in bralcev časnika Dnevnik, dajemo naslednji popravek in informacije k članku z naslovom »Aktivna Slovenija pred razmislekom o združitvi z Zares«
z dne 7. novembra 2007. Prosimo za objavo vsebinskih dopolnil, brez katerih lahko dobijo vaši bralci in bralke napačne zaključke.

V članku se pojavlja stavek »Kek pojasnjuje, da je to ena od treh možnosti, razmišljajo namreč tudi o povezovanju z zelenimi opcijami (Stranka ekoloških gibanj, Zeleni in Zeleni Slovenije), ena od možnosti pa je tudi samostojen nastop na naslednjih parlamentarnih volitvah.
Iz stavka izhaja, da so Zeleni in Zeleni Slovenije dve različni stranki. Nesporno pa je, in zavedeno tudi v registru političnih strank in Statutu Zelenih Slovenije, da je uradni naziv naše stranke Zeleni Slovenije in skrajšano ime Zeleni. Upamo, da gre samo za površnost novinarke Lucije Dimnik in neznanje predsednika stranke AS Francija Keka. Ker pa smo bili Zeleni Slovenije v preteklosti preko določenih medijskih hiš že tarča medijske diskreditacije in smo imeli zaradi tega tudi veliko škodljivih posledic, smo na objektivnost in točnost novinarskega poročanja še posebej pozorni.
Evidentno je tudi, da veliko medijskih hiš v Sloveniji redno poročate o več zelenih opcijah, nikoli pa v podobnem kontekstu ne obravnavate ostali političnih grupacij v okviru liberalnih strank, socialdemokratskih in ljudskih opcij.

Nadalje v članku pri izjavi Gregorja Golobiča, predsednika stranke Zares ista novinarka zapiše: »Ni pa hotel dati dokončnega odgovora na vprašanje, ali bi v Zares podprli možnost, da se skupaj z As stranki pridružijo tudi zelene opcije,« in dodal, »da je zelena zgodba za njihovo stranko relevantna.«
Zeleni Slovenije smo aktivno sodelovali pri ustvarjanju naše mlade države v prvem slovenskem parlamentu in v prvi slovenski vladi. Nesporne so naše določene zasluge, ko gre za dosežke in napredek Slovenije v minulih sedemnajstih letih. V primeru stranke Zares gre za odpadli liberalni produkt stranke LDS, v primeru stranke As pa odpadli produkt stranke SMS. Po razumevanju Zelenih Slovenije ima g. Gregor Golobič veliko zaslug pri neuspešnem poskusu razbitja Zelenih Slovenije v letih od 1993 dalje.

Zeleni Slovenije bomo v času do državnih volitev v letu 2008 gotovo iskali optimalne rešitve, ko gre za čimbolj enoten nastop tistih političnih strank, ki se v resnici zavzemajo za tretji steber trajnostnega razvoja, tj. okoljskega. K temu bomo pritegnili tudi čim več naravovarstvenih organizacij in ljudi z občutkom za varstvo narave in optimalne ekološke rešitve. Prepričani smo, da programske usmeritve Zelenih Slovenije, povezane z višjo kvaliteto življenja, ohranjanjem naravnega okolja, pravičnostjo za vse, solidarnostjo, skupnim sodelovanjem in razvojem vsak dan podpira vse več ljudi v Sloveniji. To nam omogoča, da med različnimi možnostmi v letu 2008, razmišljamo tudi o samostojnem in uspešnem nastopu na volitvah.

 Zeleni Slovenije smo še vedno zvesti izvorni ideji, ki je bila prisotna kot vodilna pri ustanovitvi naše stranke 11. junija 1989, za stranki Zares in As pa bi kaj takšnega težje zapisali.

Predsednik Zelenih Slovenije: Vlado Čuš

ZELENI SLOVENIJE NE BOMO PODPRLI nobenega od kandidatov

Ljubljana – Zeleni Slovenije v drugem krogu predsedniških volitev ne bomo podprli nobenega od kandidatov.
Ne moremo podpreti nobenega od kandidatov, ker niti Lojze Peterle niti Danilo Türk nista izrazila jasnih stališč do tistih zadev, ki so v programskih prioritetah naše stranke. V določenih stališčih, pa sta, ko gre za jedrsko energijo, vetrne elektrarne na Volovji Rebri, plinske terminale v Tržaškem zalivu, učinkovito inšpekcijsko službo, ki bo sposobna zaščititi ljudi in živo naravo podala medle in preveč splošne odgovore. Res pa je g. Peterletu uspelo izraziti zahtevo, da naj onesnaževalci tudi plačajo, kar je sicer temelj v Sloveniji nujno potrebne »zelene davčne reforme«. G. Turk pa se zaveda nujnosti zmanjševanja, ko gre za onesnaževanje okolja.
Predsedniška kandidata in mediji so tudi tokrat izjemno pomembna vprašanja, povezana z varstvom okolja, enormnim naraščanjem socialnih razlik v družbi, enakopravnostjo spolov, varstvom manjšin v Sloveniji porinili na obrobje razprave. Na kratko bi rekli »Preveč preteklosti in premalo prihodnosti!«
Vprašanje varstva okolja je najpomembnejše, saj ima in bo imelo daljnosežne posledice za državljane in državljanke Slovenije. Pri reševanju okoljskih vprašanj v Sloveniji bo potreben družbeni konsenz, pri katerem bo lahko novi predsednik veliko postoril na področju povezovanja vladnih in nevladnih organizacij, informiranju javnosti in angažiranju stroke, ki naj poišče optimalne predloge.
Vprašanji varstva okolja in trajnostnega razvoja lahko imata tudi izjemen povezovalni naboj, ko bomo sprejeli dejstvo, da smo si sposodili Zemljo od naših dedov in jo moramo ohranjeno predati našim vnukom. Ohranitev okolja bo zahtevala kolektivni pristop in preseganje zgodovinskih zamer. To bo zahtevna naloga, ki jo bo z odliko opravil samo predsednik z moralno avtoriteto in občutkom za socialno pravičnost.
Kaj bo bodoči predsednik naredil kot moralna avtoriteta za trajnostni razvoj naše države? V svetu imamo danes kar nekaj primerov dobre prakse in upamo, da bo bodoči predsednik Slovenije posvojil najboljše rešitve, ki jih predlagajo Združeni narodi, EU, posamezne svetovne okoljske organizacije in tudi Zeleni Slovenije.

Predsednik Zelenih Slovenije:Vlado ČUŠ

PROTEST PROTI SEŽIGALNICI V HEILIGENKREUZU 

V sredo 17. oktobra je vzporedno s srečanjem slovenske in madžarske vlade v Monoštru, pred termami potekal protest s katerim so udeleženci opozorili na problem sežigalnice v Heiligenkreuzu.

V neposredni bližini Monoštra želijo Avstrijci v Heiligenkreuzu zgraditi zelo veliko sežigalnico (250.000 ton/leto). Določene raziskave potrjujejo, da imajo sežigalnice vpliv na zdravje ljudi, ki živijo v neposredni bližini sežigalnic. Raziskovanje o vplivih na zdravje prebivalcev v bližini sežigalnic se je usmerjalo na pojavnost raka in težav na dihalih. Posamezne substance v dimu sežigalnice so znane kot rakotvorne (kadmij, dioksini. itd). Več raziskav je proučevalo pojavnost raka pri prebivalcih v bližini sežigalnic. V večini primerov so našli povezavo med povišano stopnjo obolevnosti za rakom in bivanjem v bližini sežigalnice. Posebej je izstopala pogostost, da se rak pojavlja pri prebivalcih z dolgotrajnejšo izpostavljenostjo.

Na protestu je sodelovalo skoraj tisoč ljudi iz Madžarske, Avstrije in tudi Slovenije. Pomurski odbor Zelenih Slovenije, ki se je udeležil protesta podpira prizadevanje porabskih Slovencev proti tej sežigalnici, saj imajo pravico do čistega in zdravega okolja.

Zelo blizu se nahaja tri deželni park, katerega del je tudi naš Krajinski park Goričko. Namen tega parka je zavarovanje narave in sedaj nameravajo zgraditi sežigalnico v neposredni bližini (oddaljen ca.600 m) avstrijskega dela parka (Raab). Ni nam znan primer na svetu, kjer bi se v neposredni bližini tri deželnega parka gradila tako velika sežigalnica. Po eni strani se s parkom narava zavaruje, po drugi strani pa z načrtovano sežigalnico in spremljevalnim tovornim prometom obremenjujejo naravo. Vpliv bo gotovo segal v park in posledice bodo blizu katastrofi. To je enako kot da bi poslali slona v trgovino s porcelanom.

Na protestu smo skupaj zahtevali od obeh vlad naj se jasno izrazita proti načrtovani sežigalnici v bližini Monoštra in tako zaščitita interese lokalnega prebivalstva v Porabju!

Problem odpadkov je potrebno reševati z uporabo metode ZERO WASTE (zmanjšat količino odpadkov, recikliranje) in šele nato razmišljat o sežigalnicah katerih vpliv na okolje mora biti čim bližje ničli.

Zeleni Slovenije na simpoziju Temno nebo na Bledu

Simpozija se bo udeležilo veliko strokovnjakov na temo svetblobnega onasnaževanja po celem svetu. V imenu Zelenih Slovenije se bo simpozija udeležila tudi delegacija Zeleih Slovenije na čelu s predsednikom Vladom Čušem.

Pobuda za temno nebo je civilna pobuda državljanov Slovenije, ki smo zaskrbljeni zaradi naraščajočega svetlobnega onesnaženja v Sloveniji. Namen pobude je opozoriti strokovno in širšo javnost na problem svetlobnega onesnaženja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja, zdravje ljudi in okolje nasploh ter doseči sprejem državne regulative, ki bi omejevala onesnaženje na razumno mero.

Zeleni Slovenije smo za oživitev reke Meže

Sredi septembra letos je zaradi onesnaženja v reki Meži poginilo okrog tri tone rib.

Zeleni Slovenije smo na Ravnah na Koroškem zavzeli za ponovno oživitev reke Meže, v kateri je sredi septembra letos zaradi onesnaženja poginilo okrog tri tone rib.

Podoben pomor se je v reki Meži zgodil tudi pred tremi leti. Predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš je škodo po septembrskem poginu rib, med katerimi je bilo kar 38 odstotkov potočnih postrv, ocenil na 50.000 evrov. Zeleni Slovenije smo pozvali občino Ravne na Koroškem, naj jasno pove, kaj je storila na področju ekologije.

V preiskavo septembrskega pomora rib v reki Meži so se vključili tudi kriminalisti, vzorce pa analizira Vodnogospodarsko podjetje Drava. Predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš je napovedal, da bodo tokrat vztrajali do konca, saj je celotna flora in favna v Meži uničena. Če bo potrebno se bomo Zeleni Slovenije obrnili še na protikorupcijsko komisijo in varuhinjo človekovih pravic.

Prav tako bomo Zeleni Slovenije spremljali učinkovitost pristojnih služb in se zavzemali za to, da se vedno poišče povzročitelja onesnaževanja, ki bo škodo tudi plačal.

4. oktober - Svetovni dan boja proti mučenju živali

Samo en dan v letu je seveda premalo, da bi se spomnili svojih sozemljanov, ki z nami prebivajo na tem planetu in nam pogosto lepšajo življenje, pa se vendar dogaja, da ljudje na bitja, ki sobivanje z nami gledajo kot na podrejene vrste, ki jih lahko celo uporabljajo za svoje tako imenovane dobre ali še hujše, v komercialne in zle namene.
4. oktober je od leta 1932, ko je mednarodna konferenca v Firencah razglasila 4. oktober za svetovni dan živali in pravi trenutek, da se zavemo vrednosti, ki jo imajo živali za naše življenje in celo obstoj.

V OSMIH ČOLNIH OSEM NARODOV PROTESTIRALO PROTI OSMIM NAČRTOVANIM HIDROELEKTRARNAM NA MURI

V soboto, 18. avgusta, je potekal Zeleni spust po reki Muri, ki se ga je udeležilo osem čolnov in osem narodov v protest proti osmim načrtovanim hidroelektrarnam na Muri.

Plovbe po reki Muri, ki so jo organizirali Zeleni Slovenije, Zeleni Avstrije in društvo Mura rafting, se je udeležilo okrog 120 ljudi iz osmih držav - Slovenije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Italije, Španije in Velike Britanije. Spust je potekal od Gornje Radgone do Veržeja, med 17-kilometrsko razdaljo pa sta bila postanka v Lisjakovi strugi in Vučji vasi. "Med samim spustom sta bila dva ogleda, ki imata neko simboliko. Prvi je bil izvir čiste pitne vode v poplavnem gozdu, ki je rezervoar zelo čiste in kvalitetne podtalnice, drugi pa je bil sam poplavni gozd pri Vučji vasi, kakršen je redek v Evropi, saj je med najbolj ohranjenimi naravnimi ekosistemi v tem delu sveta," je povedal eden organizatorjev Simon Balažic.

Balažic, ki se skupaj s somišljeniki bori proti izgradnji hidroelektrarn na Muri, je povedal še, da bo naslednja njihova aktivnost forum v mesecu septembru, svojo začrtano pot pa bodo počasi nadaljevali. Če pri tem ne bodo uspešni, bodo posledice katastrofalne: "Zgodilo se bo podobno kot pri naših severnih sosedih Avstrijcih, narava bo ob Muri začela izumirati in ostali bodo le ostanki ostankov teh dreves." Spusta sta se med drugimi udeležila tudi predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš in evropski poslanec iz Italije Sepp Kusstatscher.                                           

Vlado Čuš je ob tej priložnosti povedal:«Zeleni Slovenije smo zaskrbljeni nad načrti, da bi zaradi izgradnje novih hidroelektrarn uničili tako edinstvena in pomembna območja naravne dediščine, kot so še ohranjeni naravni bregovi reke Mure. Ne gre le za bivališča neštetih živih bitij, ki nimajo drugega domovanja in so zato ogrožena. Gre tudi za območja, ki obiskovalcu ponujajo nenadomestljivo priložnost za doživljanje narave. Številni udeleženci iz osmih držav smo solidarno izrazili prepričanje, da je reka Mura s svojimi še ohranjenimi naravnimi brežinami, poplavnimi gozdovi, travniki, logi, mrtvicami in rečnimi rokavi neprecenljivo naravno okolje, ki ga je treba spoštovati in ohranjati.

MOŽNIM KANDIDATOM ZELENIH NA DZ VOLITVAH 2008

 Spoštovani!

 V času po zadnjih volitvah smo še dodatno poživili našo programsko dejavnost. Sedanji odzivi ljudi na našo angažiranost in pobude v slovenski politiki so pozitivni. Seveda pa se zavedamo, da ima naša sedanja aktivnost, ki temelji izključno na volonterskem delu, določene omejitve.

Za večji odmev in uspeh našega programa na DZ volitvah leta 2008 in na prvih pokrajinskih volitvah potrebujemo veliko dobrih kandidatov. 

Vabimo vas, da postanete naš član in kandidat tar boste lahko na ta način aktivno sodelovali pri uveljavitvi evropskega in slovenskega zelenega programa doma, v Evropi in v Svetu.

 V ta namen objavljamo prijavnico za članstvo v stranki Zeleni Slovenije. Po sprejeti osebni odločitvi, da postanete naš simpatizer ali polnopravni član, nam pošljite izpolnjeni vpisni list na naslov: Zeleni Slovenije, Komenskega 11, 1000 Ljubljana.

                                                                                               Zeleni Slovenije, predsednik:

                                                                                              Vlado Čuš, prof.

Problem onesnaženosti zraka v MO Ptuj

MO Ptuj med najbolj onesnaženimi, prebivalci pa o tem ne smejo (nič) vedeti?
Zeleni Ptuja so v svoj program med drugim zapisali, da je potrebno stremeti k temu, da bo Ptuj najbolj zelena občina v Sloveniji, ko gre za pitno vodo, zrak in tla. Med 23. oktobrom in 23. novembrom lani so v križišču na Bregu, kot enem od najbolj obremenjih območij na Ptuju, merili kakovost zraka, rezultati meritev pa so vsaj za zdaj ostali v predalih Mestne hiše. Nihče se namreč do danes ni potrudil oziroma se ni čutil odgovornega, da bi jih predstavil javnosti, ker je po prvi razlagi, ki jo je osem mesecev kasneje (toliko je namreč preteklo od zaključka meritev) izbezal svetnik Zelenih Vlado Čuš, bilo mogoče rezultate meritev spremljati iz domačega računalnika na spletni strani Agencije RS za okolje, ko se je zanimal za rezultate meritev kakovosti zraka na Ptuju, ki naj bi bilo ze MO Ptuj zelo obremenjujoči. Morda bi jih občani celo spremljali, če bi jih kdo posebej opozoril na to možnost. Da je delo občinskih organov javno oziroma da so podatki, ki zadevajo kakovost življenja občanov javni, pa v 21. stoletju verjetno oblastnikov tudi ne kaže posebej opozarjati, ali pač.
V okviru prizadevanj za izboljšanje življenjskega okolja na Ptuju so Zeleni Ptuja in vodja svetniške skupine v mestnem svetu prof. Vlado Čuš na majski seji v lanskem letu zaradi slabega odziva pa še ponovno na junijski seji tudi predlagali meritve zraka. Samo meritve lahko pokažejo, kakšnim vplivom smo Ptujčani izpostavljeni, ko gre za stanje zraka v MO Ptuj, je takrat ob podajanju predloga za izvedbo meritev zraka še posebej poudaril Vlado Čuš. Skladno z evropsko zakonodajo potrebujemo celovito presojo vplivov na okolje. Ključna zahteva Zelenih Ptuj je tudi, da se sprejme celovit program varstva okolja v MO Ptuj, obenem pa se zaostrijo vsi ukrepi proti vsem onesnaževalcem, ki jih na Ptuju ni tako malo.
Moteča smrad in onesnažen zrak
Meritve kakovosti zraka so se izvajale lani med 23. oktobrom in 23. novembra ob križišču na Bregu, pred objektom frizerstva Klemen.

Danes, 11. junija 2007 Zeleni Slovenije praznujemo 18-ti rojstni dan naše stranke. Ob tej priložnosti bomo v tem tednu presek svojega delovanja na slovenski in mednarodni politični sceni predstavili javnosti preko medijske konference.            

Za naše članstvo in funkcionarje pa bomo obletnico počastili tudi s srečanjem predstavnikov OO, RO in funkcionarjev ter vožnjo po Ljubljanici.

V petek, 15.06. 2007  se dobimo v gostilni LIVADA v Ljubljani, Hladnikova cesta 15.

1. 17.00 vožnja z ladjo po Ljubljanici, na ladji bo poskrbljeno za hrano in pijačo

 Prijave za vožnjo po Ljubljanici posredujte generalni sekretarki do četrtka, 14.6. 2007!

 Naše srečanje bo tudi priložnost za druženje, pogovor o aktualnih dogodkih, osebnih zadolžitvah za še uspešnejše delo na dogovorjenih projektih in nalogah ter pripravo na volitve letos in prihodnje leto.

 Pridruži se nam.

 Zeleni Slovenije - predsednik:

Vlado ČUŠ, prof. svetnik

Zeleni opozorili na "črne točke"

V celjskem občinskem odboru Zelenih Slovenije so sestavili plakat s fotografijami črnih točk v občini, mednje so prišteli Mariborsko cesto ter divja odlagališča

Zeleni Slovenije smo ob dnevu varstva okolja, izvedli vseslovensko akcijo, ki smo jo poimenovali Črne točke. Potek akcije celjskega občinskega odbora Zelenih Slovenije je predstavila Urša Drugovič, predsednica programskega sveta stranke in celjska mestna svetnica: "Občinski odbori smo morali opredeliti tri problematične okoljske točke v svoji občini in jih označiti s posebno tablo, na kateri piše Črna točka. Sestavili smo plakat s fotografijami teh črnih točk, zraven pa zapisali še vprašanja, zakaj niso sanirane. Plakate smo obesili na najbolj vidna mesta v občini. Občinam pa smo po medijih poslali poziv, naj črne točke do prihodnjega dneva varstva okolja, torej do leta 2008, odpravijo."

Med črne točke so prišteli Mariborsko cesto, po kateri še vedno poteka tranzitni tovorni promet od Ljubljane do Maribora, ter promet skozi mesto proti Štoram in Rogaški Slatini ter skozi center mesta proti Laškemu in Zidanem Mostu, pa veliko divje odlagališče na levem bregu Savinje ob betonarni med brvjo v Levcu in Celjem, kjer se ob tabli "Odlaganje odpadkov prepovedano" bohotijo kupi različnih gradbenih odpadkov, vključno s salonitnimi ploščami, še bolj boleča pa so divja odlagališča na območju Volčeke, ki sodi na območje Nature 2000. Kljub rednemu odstranjevanju smeti se divja odlagališča spet pojavljajo na območju Grička, Lahovne, na območju med Lahovno in Dobrovo, ob cesti Bukovžlak-Proseniško pod odlagališčem ter ob reki Hudinji, na območju od veterinarske postaje proti avtocesti.

Zeleni občane pozivamo, naj bodo pozorni na takšne stvari, naj jih fotografirajo, dokumentirajo in jih o njih obveščajo, da bodo lahko ukrepali. "Onesnaževalcev sicer ne moremo kaznovati, lahko jih pa opozorimo," pravijo.

Občinski odbor celjskih Zelenih je akcijo zastavil še nekoliko drugače. "Ugotavljamo namreč, da je Mestna občina Celje ena tistih, ki je v zadnjih letih na področju varstva okolja v Slovenji naredila največ. Imamo dobro oskrbo s kvalitetno pitno vodo. Leta 2004 je bila zgrajena celjska čistilna naprava, na katero je priključenih 76 odstotkov prebivalcev in se v njej očisti kar 92 odstotkov prodane pitne vode v celjski mestni občini. Izvaja se že ločeno zbiranje odpadkov, gradi se tudi regionalni center za ravnanje z odpadki," pravi Drugovičeva.

Sklic izrednega kongresa

ki bo v nedeljo, 22. 04. 2007 v prostorih Dravska 18 na Ptuju ( pri peš mostu za restavracijo Ribič ob reki Dravi) z začetkom ob 13.00 uri.

Spoštovani!

V skladu s statutom Zelenih Slovenije ter v skladu s sklepom Sveta stranke Zelenih Slovenije z dne 04. 02. 2007 in IO stranke z dne 23.02. in 13.04. 2007 sklicujeva izredni programsko - volilni kongres, ki bo v nedeljo, 22.04. 2007 z začetkom ob 13.00 uri na Ptuju.

Predlog dnevnega reda:

1. Sprejem udeležencem kongresa na parkirišču pri restavraciji RIBIČ
2. Kratek ogled mestnih znamenitosti najstarejšega slovenskega mesta, malica
3. Imenovanje delovnega predsedstva, verifikacijske komisije, volilne komisije, zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika
4. Poročila o minulem delu:
5. Predsednik stranke, finančno poročilo, poročilo nadzorne in statutarno pravne komisije
6. Razprava o poročilih
7. Razrešnica staremu vodstvu
8. Poročilo verifikacijske komisije
9. Volitve organov stranke za novo mandatno obdobje
10. predstavitev kandidatov za predsedniške funkcije
11. poročilo kadrovske komisije (generalna sekretarka)
12. izvedba volitev
13. Poročilo volilne komisije in razglasitev rezultatov volitev
14. Uskladitev statuta stranke z Zakonom o političnih strankah
15. Zaključek kongresa.

Datum: 13. 04. 2007

Predsednik stranke                                                              Predsednica Sveta stranke:
Vlado ČUŠ l.r.                                                                      Zdenka BEZJAK l.r.

Pozor - za pravočasno pripravo vseh potrebnih opravil pred kongresom, pošljite vso pošto povezano s kandidiranjem najpozneje do petka, 20.04. 2007 na naš delovni naslov:
ZELENI SLOVENIJE, Dravska 25 - 2250 PTUJ.

Kandidati so lahko samo člani stranke z izpolnjeno pristopno izjavo in vpisani v registru članstva, ki ga vodi generalna sekretarka. Podpisati mora tudi soglasje h kandidaturi za funkcijo, na katero je predlagan!

Ustanovljena Zelena akademija

Zeleni Slovenije si prizadevamo strniti svoje vrste, tudi zato smo ustanovili Zeleno akademijo, ki smo jo predstavili v Mariboru. "Z Zeleno akademijo želimo povezati strokovnjake z različnih področjih ter tako pomembno vplivati na sprejemanje hitrejših in kakovostnejših vladnih in parlamentarnih odločitev, ko gre za ustrezne ekološke rešitve, učinkovito varovanje narave, razvoj demokracije in pravne države. K sodelovanju bomo povabili vse nekdanje predsednike Zelenih Slovenije ter tudi vse nevladne organizacije in stranke iz "zelene opcije", ki se resnično zavzemajo za ustrezne ukrepe na državni in lokalni ravni. Naš prvi cilj je namreč trajnostni razvoj Slovenije, Zelena akademija pa naj bi z ustreznimi izobraževanjem in osveščanjem pripomogla, da do njega res pridemo," je povedal predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš.

Tiskovne konference se je kot gost udeležil tudi predstavnik Zelenih Hrvaške Josip Anton Rupnik. Poudaril je zgledno sodelovanje s Slovenijo v okviru Zelenih Alpe-Adria in napovedal ustanovitev Zelenih Jadrana. Gostja je prav tako bila predstavnica Zelenih Avstrije, Zalka Kuchling. Sicer pa je bil skupni poudarek na tiskovni konferenci predstavljene Zelene akademije na potrebi po združevanju z gibanjem Zelenih iz sosednjih držav. "Kajti problemi, ki si jih prizadevajo reševati "zeleni", ne poznajo umetnih meja, ki jih postavlja človek," je poudaril Čuš.

K sodelovanju so pritegnili številne ugledne strokovnjake, ki so med drugim pripravili predavanja o potratni rabi energije v Sloveniji, o plinskih terminalih v Tržaškem zalivu, o zaščiti podtalnice in pitne vode, Triglavskem narodnem parku, mednarodnem naravnem parku Mura itd.

Po tiskovni konferenci se pa je v domu Lizike Jančar začel prvi del predavanj strokovnjakov z različnih področij, prav vse teme so bile zanimive in vsi predavatelji (skupaj jih je bilo 15) si zaslužijo vse pohvale.

Zeleni Slovenije smo se udeležili pohoda proti postavitvi sežigalnice

Delegacija Zelenih Slovenije se je udeležila protestnega pohoda proti postavitvi sežigalnice pri Monoštru.

Poziv župananom slovenskih mest ob svetovnem dnevu voda

Atmosfera je najranljivejši del Zemljinega ekološkega sistema. Predstavlja tanko plast in človek lahko s svojim delovanjem usodno spremeni njeno molekularno strukturo. Dejansko smo že povzročili, da se je v atmosferi zelo povečala količina ogljikovega dioksida (CO2), kar povzroča, da se Zemljino ozračje vse bolj segreva (učinek tople grede).

Najvidnejši dokaz za segrevanje ozračja je naglo zmanjševanje ledenikov po vsem svetu. Tudi naš Triglavski ledenik je praktično blizu izginotja. Posledično prihaja do segrevanja morja, ki povzroča vse ekstremnejše nevihte, orkane, tajfune in po drugi strani vse hujše suše.

Nauk, ki ga mora človeštvo sprejeti pomeni, da je potrebno spremeniti naš način življenja. Gre za eno največjih prioritet našega časa. Ko pogledamo po svetu, vidimo, da to zavedanje o nevarnostih segrevanja planetarnega okolja prepočasi sega v politične vrhove v naši ˝naddržavni˝ skupnosti EU, gledano širše je situacija še slabša. Je pa to veliko večji problem, kot je terorizem, ki je sicer prav v vrhu vseh mogočih političnih in drugih srečanj politikov.

Politiki v Sloveniji, z leve in desne, se ukvarjajo z napačnimi prioritetami. Še vedno večji del svoje energije vlagajo v medsebojna ideološka obračunavanja, ki segajo v čase daleč nazaj.   V Sloveniji se nam obetajo velike spremembe. Kmetijstvo se bo soočilo s spremenjenimi režimi rek in padavin, posledice bodo vplivale na razpoložljivost vode v tleh. V Sloveniji nam grozi zmanjšanje padavin za 20 odstotkov. To pa pomeni, da se lahko relativno kmalu soočimo s pomanjkanje vode, po podatkih stroke najbolj verjetno v severni Sloveniji.                                                

Kakšno je stališče Zelenih Slovenije ko gre za varovanje pitne vode?                                 
Ena sama kapljica nevarne snovi lahko onesnaži na tisoče litrov vode! Onesnaženje ostaja še nekaj generacij v naši podzemni vodi, ki jo sicer uporabljamo za pitno vodo. Pri zaščiti vodnih virov v Sloveniji delamo prepočasi. Preko pitne vode iz sistemov je še zmeraj veliko ljudi izpostavljenih različnim strupom, ki presegajo dovoljene vrednosti. Prav tako je zaskrbljujoče, da se v posameznih občinah lotevajo zalog globinske vode, sanacijo površinskih voda pa zanemarjajo. Na ta način dobesedno črpajo »zlate rezerve« vode za naše vnuke.  Pitna voda je osnovno živilo. Za takšno veljajo najstrožja pravila zaščite virov pitne vode. V tem smislu želimo doseči omejitev nečiste industrije preko tehnološke posodobitve in ekološke sanacije. V kmetijstvu pa prehod iz pretežno konvencionalne in integrirane pridelave v večji meri na ekološko pridelavo. Samo na takšen način lahko dolgoročno zaščitimo vire pitne vode. Podpiramo ustreznejši nadzor in slovensko civilno iniciativo za zmanjšanje fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu. Podatki o  monitoringu pitne vode morajo biti javni, saj je dostop do te informacije osnovna pravica vsakega državljana. Strinjamo se s predlogom Zveze potrošnikov Slovenije, da je potrebno ustanoviti neodvisen organ – Agencijo za varno hrano. Ta bo lahko kot neodvisni organ za nadzor nad proizvodnjo, predelavo in trgovanjem s kmetijskimi pridelki in živili nasploh učinkovito ščitila interese potrošnikov. Ni dileme, da je v skupnem interesu vseh prebivalcev Slovenije,  da država takšno Agencijo tudi ustrezno financira.                                                                                                                                   
Od nas samih in od pristojnih v državi je odvisna učinkovitost izvajanja zaščite vodnih virov ter zdrave pitne vode. Ne pozabimo, da tudi prihodnje generacije potrebujejo dovolj vode, ki bo morala ustrezati določenim standardom. Zato je trajnostno upravljanje z vodami bistvenega pomena za naše prihodnje življenje. Sedaj v Sloveniji kar precej denarja vlagamo v vodne izgube oz. v količino, premalo denarja pa namenjamo v kvaliteto pitne vode. V bližini vodnih virov se mora obvezno vzpostaviti izključno ekološko kmetijstvo. Sedaj se potrošnika slabo varuje, zraven dobrih zakonov potrebujemo tudi učinkovite inšpekcijske službe. Ni dovolj zgolj imeti Ministrstva za okolje, inšpektorje za posamezna področja ali različne direktorate, ki so žal večkrat neusklajeni in zato neučinkoviti. Gre za problem vseh področij družbenega življenja, ki se mora odražati v delu na vsej politični črti (lokalno-državno; parlament-vlada-sodni sistem). Ta trenutek je v tej smeri mnogo učinkovitejša civilna družba in mediji.                                                                                                                                                              

Kaj lahko na tem področju storimo v občinah?                                                                      
Izjemno pomembno je, da vodna območja posebej pazljivo zavarujemo. Pri tem je nujno, da se posamezne občine povezujejo s tistimi, s katerimi si delijo skupne vodne vire. V Sloveniji moramo vzpostaviti celoviti monitoring za površinske in podtalne vode. Samo preko celovitega spremljanja kazalcev kakovosti vode ter posledično sprejema ustreznih ukrepov, bomo lahko učinkovito izvedli ukrepe za izboljšanje stanja vode in okolja nasploh ter s tem tudi zdravja ljudi. Opozarjamo na pomembno vlogo lokalne skupnosti in njihovih pristojnih institucij, ko gre za zdravo hrano in pitno vodo.                                                                                        

Zeleni Slovenije vztrajamo pri hitrejši pripravi in večji proračunski podpori izvajanju ustreznih ukrepov za izboljšanje okolja, zaščito vodnih virov ter zdravo pitno vodo. Verjamemo, da ste župani spoznali, da je potrebno za izboljšanje stanja voda pospešiti projekte zaščite podtalnice in pitne vode v vseh občinah po Sloveniji.                                      V nadaljevanju citiram nekatere člene Zakonov, ki nam lahko dodatno pomagajo pri reševanju sedanjih težav in optimalni zaščiti vodnih virov. Pristojnosti občin:                        

Po 26. čl. Zakona o varstvu okolja sta oskrba s pitno vodo ter odvajanje in očiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda obvezni lokalni javni službi.
Po 29. čl. Zakona o varstvu okolja lahko občina za posamezna območja, ki morajo biti posebno varovana pred obremenitvami, predpiše časovne omejitve obratovanja in druge ukrepe varovanja.
Skladno z Zakonom o vodah lahko občina določa vodovarstvena območja in ustrezne režime varovanja talnih vod določenih območij. Če ta območja segajo v več občin, je to predmet odločanja države iz dogovarjanja pristojnih občin.
Po Zakonu o urejanju okolja in Zakonu o urejanju naselij in drugih posegih v prostor občina lahko z prostorskim planiranjem usmerja dejavnosti v prostoru, s čimer lahko posredno zmanjšuje vpliv na okolje.
Posredno lahko občina zmanjšuje negativne vplive na vodne vire s primerno strategijo razvoja kmetijstva ter sanacijo divjih odlagališč odpadkov. 
Mestne občine lahko na podlagi 27. člena Zakona o varstvu okolja za svoje okolje sprejmejo predpise o emisijah, ki so strožji od predpisov Republike Slovenije. Vse občine lahko na podlagi  28. člena tega zakona določijo status ogroženega dela okolja – območja, ki so potrebna sanacije ali so okoljsko posebej obremenjena. 
Občina ima na svojem ozemlju vse pristojnosti za povezovanje in sodelovanje med posamezniki in organizacijami, ki delujejo na okoljskem področju. Enako velja za regijsko sodelovanje in povezovanje. In tega si Zeleni Slovenije želimo več!

Naj 21. stoletje postane stoletje obnove in trajnostnega razvoja. Izkoristimo priložnost, da v tej krizi skozi sodelovanje sprostimo našo ustvarjalnost, inovativnost in navdih, ki so del naše pozitivne človeške dediščine. Premagajmo naš drugi pol, našo nagnjenost k pohlepu in zameram.                                                                                                                                 

»Izbira je naša! Tudi odgovornost in prihodnost sta v naših rokah!˝                                                                           

Predsednik Zelenih Slovenije:
Vlado ČUŠ prof. svetnik

Izvršilni odbor

Predsednik stranke g. Vlado Čuš se zahvaljuje za opravljeno delo vsem tistim, ki so aktivno in požrtvovalno sodelovali pri izvedbi aktivnosti lokalnih volitev 2006.
Glede volitev smo kot stranka lahko samo relativno zadovoljni. Bolj kot s številom izvoljenih svetnikov, smo lahko zadovoljni, da smo zelo uspešni v mestnih občinah in da smo skupaj zbrali kar 4000 glasov več kot pred dvema letoma na državnozborskih volitvah, na katerih je bila za skoraj 20% višja volilna udeležba.
TOREJ: po dolgih desetih letih padanja končno preobrat, ki kaže, da smo v zadnjih dveh letih na programski in kadrovsko-organizacijski dejavnosti zelo solidno opravili svoje delo. Seveda če govorimo o ožjem vodstvu Zelenih Slovenije in tistih posameznikih, ki so se nam pridružili v tem kratkem času.

Znotraj stranke se moramo še kadrovsko okrepiti, postati močnejši in programsko učinkovitejši, kar bo postavilo stranko v realni položaj in možnost za vstop v parlament. V ta namen je potrebno takoj:

a) v januarju 2007 vsi obstoječi občinski odbori izvedejo občne zbore v vseh občinah, pri   
čemer imajo predsedniki regijskih odborov določena pooblastila in obveznosti. Na občnem   
zboru opravijo tekoče volitve za novi mandat in sprejmejo delovni in programski načrt za   
leto 2007 na lokalni ravni. Centrali obvezno dostavijo zapisnik in delovni program .

b) Pridobiti pisna poročila od poverjenikov v občinah, kjer smo na volitvah sodelovali, pa še   
tam nimamo občinskega odbora.

c) Pripraviti pismene predloge na nivoju občin in regijskih odborov, kako delati naprej, da bo    
uspeh boljši, plodnejši.

d) Finančna poročila za leto 2006 pripravijo vsi odbori v skladu z navodili Nadzorne komisije.

e) Odprli  smo novi poslovni račun Zelenih Slovenije, ki nam bo zagotovil vsaj nekaj sredstev    
za sprotne obveznosti. Glede dolgoletne blokade našega računa in upamo, skorajšnje rešitve   
pripravljamo posebno poročilo v sodelovanju z Nadzorno komisijo.

f) Vse informacije o delu in usmeritvah bodo objavljene tudi na spletni strani Zelenih  
Slovenije www.zeleni.si, na kateri so ažurirane informacije, zapisniki, programske         
aktivnosti in drugo.

g) Pripravljamo svet in kongres stranke. Kongres bo predvidoma konec februarja ali v prvi  
polovici marca 2007. Datum kongresa je odvisen predvsem od spoštovanja rokov za oddajo
zahtevanih poročil in izvedbe občnih zborov v posameznih občinah. Prvi teden februarja   
2007 bomo izvedli redno sejo Sveta stranke, ki bo namenjena predvsem nadomestnim   
volitvam in sprejemu delovnega programa za leto 2007 in 2008.
V februarju 2007 bomo izvedli še drugo sejo Sveta stranke, ki bo namenjena pripravi na  
redni programsko volilni kongres stranke.

h) Tudi v vseh regijah je potrebno do seje Sveta stranke sklicati sestanke, da se pregleda    
opravljeno delo, zastavijo programi in pripravi načrt aktivnosti za leto 2007 in 2008.
Predlog predsednika g. Vlada Čuša je, da naj vsaka regija organizira vsaj tri akcije letno,    
saj bomo le tako vidni in odmevni. Akcije naj zajemajo skupne probleme na regijskem
nivoju. Čaka nas tudi konstituiranje novega vodstva v Klubu svetnikov ZS.

i) Vsi izvoljeni funkcionarji- predsednik in podpredsednik stranke, predsednica sveta stranke,  
člani IO, predsednik statutarne pravne komisije, predsednica nadzorne komisije, Zeleni  
ombudsman, predsedniki občinskih in regijskih odborov  ter mladih Zelenih pripravijo in  
dostavijo na centralo svoja delovna poročila o realiziranih nalogah v tem mandatnem  
obdobju. Rok za dostavo poročil centrali je 31. 01. 2007.

Predsednik Vlado Čuš sporoča glede povezovanja zelene opcije v Sloveniji, da smo bili Zeleni Slovenije vodilni v zadnjih dveh letih in pol, ko gre za programsko in predvolilno sodelovanje. Pred dvema letoma smo Zeleni Slovenije povezali SMS na evropskih volitvah. Vabljeni smo na vse akcije Evropskih zelenih EFGP, ustanovili smo Zelene Alpe Adria, sedaj delamo naprej. Te aktivnosti dokazujejo, da nas Zeleni Italije, Avstrije in Hrvaške sprejemajo kot enakopravnega partnerja. 
Očitno smo se s svojim delom na mednarodni ravni tudi dobro izkazali, saj nas Evropski Zeleni želijo v svoji sredini in dajejo tudi pobude, da v bližnji prihodnosti najdemo » skupen jezik« s SMS. Predsednikovo mnenje je, da je to lahko začetek novega uspešnega poglavja »Zelene opcije« v Sloveniji. Seveda pa bomo morali biti politično aktivnejši in programsko učinkovitejši.

V zadnjih dveh letih se je na programskem področju na državni in mednarodni ravni zgodilo toliko dobrega, kot prej  nikoli. Vendar je očitno, da premalo ljudi dela. Nekateri posamezniki
se zmeraj vidijo samo v vlogi kritika, ne pa tistega soodgovornega, ki mora najprej opraviti svoje delo, ki mu je zaupano glede na funkcijo! Potrebujemo sodelavce in ne »nergače!«
Dobra plat minulih volitev je, da smo uspeli vključiti veliko novih, kvalitetnih ljudi, ki si sedaj želijo delati v stranki in za Zelene Slovenije.
Seveda nikogar ne moremo siliti, da je v naši stranki. Od tistih, ki smo, pa smemo zahtevati spoštovanje sklepov pristojnih organov oz. dogovorjenega. Tistim, ki so nezadovoljni z aktivnostjo stranke pa pošiljamo jasno sporočilo, da nikomur nismo prepovedali delati za dobrobit uspeha našega programa in stranke!

Zelo pomembno je, da vsi izpolnimo svoje obveznosti v okviru do sedaj sprejetih sklepov pristojnih organov stranke, kar bo omogočilo , da bomo vse aktivnosti speljali v dogovorjenih rokih.

Zapisala:                                                                               Predsednik Zelenih Slovenije:
Majda Tomšič                                                                      Vlado ČUŠ, prof.

Srečanje predsednika Zelenih Slovenije z Zelenimi Koroške in predsednikom Stranke mladih Slovenije

V decembru se je delegacija Zelenih Slovenije, v kateri je bil zraven predsednika Vlada Čuša še predsednika regijskih odborov Pomurja Simon Balažic srečala z predstavnico Avstrijskih Zelenih Zalka Kuchling iz Avstrijske Koroške. Sodeloval je tudi Darko Krajnc, predsednik Stranke mladih Slovenije.
V vsebinskem pogovoru je bilo veliko dobrih idej o nadaljnjem programskem sodelovanju in povezovanju Zelene opcije v Sloveniji.
Ko je bilo govora o povezovanju Zelene opcije, se je pogovoru v uradnem delu pridružil tudi predsednik Stranke mladih Slovenije Darko Krajnc.

Datum objave:
30.december

Novoletna čestitka

Hvala - za vse kar je bilo dobrega v starem letu,
Ki odhaja in za vse dobro, kar bo z novim letom prišlo.

 Prijetne praznike in srečno 2007 !

Predsednik Zelenih Slovenije:

Vlado ČUŠ

Ko hodiš,
Pojdi zmeraj do konca.
Spomladi do rožne cvetice,
Poleti do zrele pšenice,
Jeseni do polne police,
Pozimi do snežne kraljice,
V knjigi do zadnje vrstice,
V življenju do prave resnice,
V sebi do rdečice
čez eno in drugo lice.

 A če NE prideš NE prvič, NE drugič
Do krova in pravega kova
Poskusi:
vnovič
In zopet
In znova!

(Tone Pavček)

Srečanje predsednika Zelenih Slovenije z generalno sekretarko Evropskih Zelenih

Generalna sekretarka Evropske federacije Zelenih strank, ga. Lunacek na obisku v Ljubljani

V sredo, 8. novembra se je delegacija Zelenih Slovenije, v kateri sta bila zraven predsednika Vlada Čuša še predsednika regijskih odborov Pomurja in Savinjske Simon Balažic in Majda Tomšič srečala z generalno sekretarko Evropskih Zelenih go. Ulrike Lunacek. Spremljala jo je tudi predstavnica Avstrijskih Zelenih Zalka Kuchling iz Avstrijske Koroške.
V vsebinskem pogovoru je bilo veliko dobrih idej o nadaljnjem programskem sodelovanju in povezovanju Zelene opcije v Sloveniji.
Ko je bilo govora o povezovanju Zelene opcije, se je pogovoru v uradnem delu pridružil tudi predsednik Stranke mladih Slovenije Darko Krajnc.

VSEM SODELUJOČIM NA LOKALNIH VOLITVAH

Uvodoma čestitam vsem novim občinskim svetnicam in svetnikom! Čestitke tudi našim županskim kandidatkam in kandidatom, ki ste se v soočenjih odlično držali!

Zahvala tudi vsem, ki smo se trudili in uspešno predstavljali program stranke na državni ravni. Posebej se zahvalim vsem, ki ste mi pri tej izjemno zahtevni nalogi stali ob strani in veliko pomagali. Posebna čestitka velja vsem vam, ki ste na letošnjih lokalnih volitvah preživeli volilni krst v vlogi kandidata ali kandidatke. Vaš rezultat obeta, da boste s to izkušnjo v prihodnje še veliko uspešnejši!

Ne glede na to, kaj pravijo tisti, ki so naši stranki škodoželjni, je nesporno, da napredujemo in smo v zadnjih dveh letih dosegli ogromen premik na bolje! Imamo zaporedje pozitivnih korakov in uspehov na programskem ter organizacijskem področju, na domači in mednarodni politični sceni.

Pred volitvami sem vam jasno povedal, da jih bomo izkoristili tudi za kadrovsko krepitev, kar nam bo dalo novih idej in moči v pripravah na državnozborske volitve čez dve leti. Število novih občinskih odborov in dejstvo, da smo na volitvah na ravni Slovenije zbrali zbrali kar 36.12% več glasov (zaokroženo 3900 glasov več) kot na državnozborskih leta 2004 dokazujejo, da smo z novim vodstvom uspešno izvedli eno od ključnih nalog. In to kljub temu, da je bila volilna udeležba slabša od udeležbe leta 2004. Po dolgih letih padanja, smo sedaj prvič obrnili gibanje našega skupnega volilnega rezultata navzgor!

Rezultat bi bil še veliko boljši, ko bi vložili liste v vseh občinah, kjer smo tudi uspeli formirati nove občinske ekipe, konkretno Nova Gorica, Idrija, Krško, Šentilj, Mozirje, Gorišnica, Slovenske Konjice, Črnomelj, Markovci, Slovenj Gradec, Kranj, Jesenice in še nekaj drugih. Posebne omembe si zasluži zelo zagnana ekipa iz Tržiča, ki je sestavila kompletno listo, žal pa ji je občinska volilna komisija zaradi neupoštevanja določila o vrstnem redu (ženske kvota) listo zavrgla. Kljub pritožbi na Upravno sodišče v Ljubljani, žal nismo uspeli. Zanimivo, da so v podobnem primeru v Kočevju ravnali malo drugače. Zadevo bomo še preverili.

Doseženi rezultati v mestnih občinah, kjer smo Zeleni Slovenije nastopili - v procentih: - Koper 1,85 - Celje 3,01 - Novo Mesto 0,79 - Ljubljana 2,50 - Murska Sobota 3,18 - Maribor 1,75 - Ptuj 4,25.

V drugem krogu županskih volitev, kjer seveda so, podprite županske kandidate-inje, ki bodo pripravljeni vključiti v svoj program tudi vaše najpomembneje ZELENE programske točke in dobre kadrovske rešitve.

Po volitvah čimprej izvedimo lokalno medijsko konferenco, zahvalimo se volivcem in še enkrat povdarimo pomembne ZELENE programske točke v svoji občini.

Iz vseh občin, kjer smo nastopili na letošnjih lokalnih volitvah, nam pošljite kratko vsebinsko in tudi finančno poročilo iz volilnih računov. Poročilo pošljite do 15.11. 2006.

Več o volitvah v občinah, kjer smo dobili nove svetnike-ce ter našem nadaljnjem delu pa kmalu, takoj ko bodo izdani končni uradni rezultati.

Predsednik Zelenih Slovenije:

Vlado ČUŠ, prof.

Pregled akcij Zelenih Slovenije v preteklih dneh po Sloveniji

Na Ptuju je imel Dr. Rajko Brglez predstavitev svojega programa. Prav tako so Zeleni Ptuja predstavili svoje kandidate za mestne svetnike na lokalnih volitvah, prisoten je bil tudi predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš.

V Gornji Radgoni so Zeleni Gornje Radgone pod vodstvom Antona Rožmana univ. dipl. inž., 10. oktobra predstavili svojo listo za lokalne volitve in pripravili akcije za naslednji teden.

Regijski odbor Zelenih Primorske je organiziral predstavitev kandidatov, kjer so sodelovali Robert Rogič iz Sežane, Boris Vojvoda iz Divače, Aleksander Čerče iz Šempetra-Vrtojbe in David Stepan iz Kopra.

V Murski Soboti je kandidat za župana Ernest Novak pripravil tiskovno konferenco, kjer je pripravi svoj program. Prisotna sta bila tudi Simon Balažic, predsednik Zelenih Pomurja in Vlado Čuš, predsednik Zelenih Slovenije.

Zeleni Celja so pripravili ekološko stojnico, kjer so se predstavili javnosti.

Zeleni Slovenije z 11 županskimi kandidati na lokalnih volitvah 2006

Kandiati Zelenih Slovenije za župane so:

Drago Colnarič, kandidat za župana občine Križevci;
Ernest Novak, kandidat za župana občine Murska Sobota;
Franc Fras, kandidat za župana občine Duplek;
Franc Malečkar, kandidat za župana občine Koper;
Franc Vida, kandidat za župana občine Lendava;
Ivan Rihtarič dr., kandidat za župana občine Radenci;
Melita Cimerman, kandidatka za županjo občine Maribo;
Miha Jazbinšek, kandidat za župana občine Ljubljana;
Rajko Brglez, kandidat za župana občine Ptuj;
Slavko Feguš, kandidat za župana občine Kidričevo;
Zdravko Eder, kandidat za župana občine Pesnica

Melita Cimerman kandidatka Zelenih Slovenije za županjo MO Maribor

"S strpnostjo, razumevanjem in dialogom do rešitev"

Predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš in predsednik Zelenih Maribora Vasja Cimerman sta v imenu stranke Zelenih Slovenije predstavila svojo kandidatko za županjo Maribora Melito Cimerman. Kot je povedal predsednik mestnega odbora stranke Vasja Cimerman, Melite Cimerman je sicer že tretji mandat svetnica v mestnem svetu mestne občine Maribor, 15 let je direktorica Andragoškega zavoda - Ljudske univerze v Mariboru, od letošnje pomladi je tudi podžupanja Mestne občine Maribor.

"Za kandidaturo sem se odločila iz prepričanja, da moramo v Mariboru pri razvoju mesta narediti korak naprej. To je možno z združevanjem delovanja vseh tistih, ki v tem mestu živijo in delajo in jim ni vseeno, kako se bo naše mesto razvijalo naprej. Kot mestna svetnica poznam delovanje mesta in njegovih organov, javna podjetja in zavode, ki delujejo pod njegovim okriljem, in s tem tudi probleme, ki jih mesto, tako vsako drugo, tudi ima. Če k temu dodam še 15 let izkušenj pri vodenju Andragoškega zavoda - Ljudske univerze, ki je pretežno profitna organizacija, sem prepričana, da imam dovolj znanja, da bi mesto lahko uspešno vodila," je med drugim dejala Cimermanova.

Melita Cimerman se bo zavzemala predvsem za pozitivno in konstruktivno razmišljanje v mestu, strpnost, razumevanje in dialog pa bi bila njena načela pri iskanju političnih odločitev v mestu. "S tem bi želela ustvariti razmere, v katerih bi Maribor postal zanimivo mesto in pomembno središče. Ne moremo zanikati, da smo v preteklosti, v minulih 15 letih, v Mariboru veliko naredili. To je zasluga vseh, ki tu živijo in delajo, ne le enega človeka. Moj cilj je nadaljnji trajnostni razvoj mesta, kar pomeni uravnoteženost gospodarskih, okoljskih in socialnih vidikov. V mestno politiko bi vnesla tudi več politike stranke, katere članica sem - kako pomembni so elementi, ki jih zagovarjajo Zeleni Slovenije, kaže tudi dejstvo, da imajo vse stranke v svojih programih veliko "zelenih" elementov," še pravi kandidatka za mariborsko županjo. Med najpomembnejše naloge pri ustvarjanju prijetnega in vsem prijaznega Maribora pa je med drugim uvrstila: trajnostni razvoj na vseh področjih, kakovostno prostorsko načrtovanje, pripravo in izvajanje strategij na različnih področjih za naslednje desetletno obdobje, intenzivnejša prizadevanja za pridobivanje sredstev iz evropskih skladov in bolj aktivno vlogo Maribora pri pridobivanju vodilnega mesta v regiji.

VSEM SODELUJOČIM V PRIPRAVAH NA LOKALNE VOLITVE

Letošnje lokalne volitve so za našo stranko še posebej pomembne. Na volitvah imamo jasen cilj, povečati število izvoljenih svetnikov, morebiti bo tudi kakšen župan Zelenih Slovenije. Že sedaj lahko rečem, da še nikoli v zgodovini stranke nismo imeli toliko županskih kandidatov. Naš namen je pokriti vse mestne občine in tiste občine, kjer imamo dobre kandidate. Volitve želimo izkoristiti za tudi za kadrovsko okrepitev, kar nam bo pri nadaljnjih ciljih, povezanih z državnoborskimi volitvami dalo novih moči. Upam, da spremljate programsko aktivnost stranke na državni in mednarodni ravni. Na lokalni ravni je v posameznih sredinah še zmeraj premalo aktivnosti, kljub jasnemu povabilu, ki ste ga prejeli dne 19.4. letos, da smo iz centrale zmeraj pripravljeni pomagati pri posameznih programskih aktivnostih na lokalni ravni.

V prilogi vam pošiljamo osnovne informacije, povezane z lokalnimi volitvami in pripradajoče zakone, ki vam bodo v pomoč pri delu. vse potrebne informacije lahko od nedelje dalje spremljate tudi preko naše spletne strani "Zeleni Slovenije". V prilogah boste našli obrazec soglasje kandidata, zakon o lokalnih volitvah, zakon o volilni kampanji, rokovnik opravil katerega smo pripravili sami na podlagi zakonodaje (RVK ga bo še objavila v podrobni datumski obliki) idr. Vse potrebne informacije vam bomo čim bolj ažurno pošiljali tudi po e-pošti. Če imate kakšen problem, pišite in bomo naredili vse, da ga skupaj uspešno rešimo.

V prvem krogu volitev bomo podpirali samo županske kandidate-inje Zelenih Slovenije in skupne županske kandidate-inje, kjer bomo Zeleni Slovenije sopredlagatelji. Osnovni cilj je torej čim več lastnih kandidatov za župana oz. županjo. Podpora drugim pomeni namerno zmanjševanje volilnega uspeha kandidatom za člane občinskega sveta. To je pomembno vedeti!

Bodimo pozorni in se v svoji občini pravočasno prijavimo za brezplačna plakatna mesta, ki jih je občina morala javno objaviti z pogoji za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest.

NE POZABIMO! 27.9. 2006 je ZADNJI ROK ZA VLOŽITEV LIST KANDIDATOV (25 dni pred dnem glasovanja).

Politične stranke določajo kandidate za župane in liste kandidatov za člane občinskih svetov, skladno z njihovimi pravili. Skladno s tem določilom vam bomo po pošti poslali potrjena pravila, saj jih bo potrebno priložiti vloženi kandidaturi.

Občina mora javno objaviti pogoje za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest. Potrebno se je pravočasno prijaviti pristojni službi, da si zagotovimo določen oglasni prostor, ki bo predmet javnega razpisa. Za vsako občino bomo zagotovili določeno število plakatov in flajerjev, na nacionalni ravni pa bomo v okviru možnosti poskrbeli za solidno promocijo (radio, TV). Pomembno je, da tudi sami dodatno s svojimi rešitvami sodelujete pri promociji naših kandidatov. V ta namen smo odprli tudi skupen volilni transakcijski račun, preko katerega boste lahko izvajali volilna opravila.

V predvolilnem času čim več izkoriščajte možnost medijskih konferenc in drugih oblik pojavljanja v medijih preko organizacije akcij, prireditev, posvetov idr.

Določitev seznama kandidatur oziroma list kandidatov (žrebanje vrstnega reda). Zagotovimo prisotnost naših predstavnikov, ko se bo žrebal vrstni red prijavljenih strank oz. list.

Politične stranke lahko dajo svoje predloge za imenovanje predsednika in članov volilnih odborov. Poskušajte predlagati čim več kandidatov v volilne odbore, ki pa seveda ne morejo biti na kandidatnih listah za občinski svet idr. voljene funkcije v lokalni samoupravi.

Roki, ki veljajo za izvedbo volitev članov občinskih svetov, se uporabljajo tudi pri izvedbi volitev v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti, če je z aktom župana kot dan razpisa volitev, s katerim prično teči roki za volilna opravila, isti kot je to določeno z aktom predsednika Državnega zbora RS o razpisu volitev.

Veliko uspeha pri delu vam želim in lep zeleni pozdrav.

Predsednik Zelenih Slovenije:

Vlado ČUŠ, prof.

OBRAZCI ZA LOKALNE VOLITVE

Razpis lokalnih volitev 2006

Informacije o lokalnih volitvah 2006

Soglasje kandidata o sprejemu kandidature na lokalnih volitvah 2006

Zakon o lokalni samoupravi

Zakon o volilni kampanji

Zakon o lokalnih volitvah

ZELENI SLOVENIJE Z ŽUPANSKIMI KANDIDATI V VSEH MESTNIH OBČINAH NA LOKALNIH VOLITVAH 2006

Bliža se čas, ko se bomo vrnili v slovenski parlament

V minulih dveh letih je sedanjemu vodstvu na čelu s predsednikom Vladom Čušem uspelo programsko in kadrovsko prenoviti stranko. Iz minulih 17 let delovanja so potegnili izkušnje in navdih za uspešno prihodnost stranke.

»Letošnje lokalne volitve se tako priložnost za krepitev strankine samozavesti. Z uspehom na lokalnih volitvah se do odprla pot tudi za vrnitev v slovenski parlament, kjer želimo sodelovati pri urejanju najpomembnejših vprašanj slovenske države,« je izjavil predsednik stranke Vlado Čuš na predstavitvi županskega kandidata Zelenih v Kopru.

Predsednik tudi poudarja, da smo Zeleni Slovenije močno politično gibanje, prisotno v evropskem parlamentu in ne smemo biti satelit, ki bi krožil okoli drugih političnih skupin. V tem prepričanju ga utrjujejo tudi jasna programska izhodišča stranke, sprejeta na državni ravni. V njih smo kvalitetno zastavili vsebinska vprašanja povezana s slovensko sedanjostjo in prihodnostjo. Še posebej ko gre za tretji steber trajnostnega razvoja, to je okoljskega, za katerega pred volitvami izkazujejo skrb vse politične stranke, po volitvah pa od njihovih besed ne ostane veliko.
Za še učinkovitejše reševanje predsednik načrtuje tudi ustanovitev institucije, ki se bo ukvarjala s ključnimi razvojnimi vprašanji Slovenije na področju trajnostnega razvoja.

ZELENI SLOVENIJE Z ŽUPANSKIMI KANDIDATI V VSEH MESTNIH OBČINAH NA LOKALNIH VOLITVAH 2006

Bliža se čas, ko se bomo vrnili v slovenski parlament

V minulih dveh letih je sedanjemu vodstvu na čelu s predsednikom Vladom Čušem uspelo programsko in kadrovsko prenoviti stranko. Iz minulih 17 let delovanja so potegnili izkušnje in navdih za uspešno prihodnost stranke.

»Letošnje lokalne volitve se tako priložnost za krepitev strankine samozavesti. Z uspehom na lokalnih volitvah se do odprla pot tudi za vrnitev v slovenski parlament, kjer želimo sodelovati pri urejanju najpomembnejših vprašanj slovenske države,« je izjavil predsednik stranke Vlado Čuš na predstavitvi županskega kandidata Zelenih v Kopru.

Predsednik tudi poudarja, da smo Zeleni Slovenije močno politično gibanje, prisotno v evropskem parlamentu in ne smemo biti satelit, ki bi krožil okoli drugih političnih skupin. V tem prepričanju ga utrjujejo tudi jasna programska izhodišča stranke, sprejeta na državni ravni. V njih smo kvalitetno zastavili vsebinska vprašanja povezana s slovensko sedanjostjo in prihodnostjo. Še posebej ko gre za tretji steber trajnostnega razvoja, to je okoljskega, za katerega pred volitvami izkazujejo skrb vse politične stranke, po volitvah pa od njihovih besed ne ostane veliko.
Za še učinkovitejše reševanje predsednik načrtuje tudi ustanovitev institucije, ki se bo ukvarjala s ključnimi razvojnimi vprašanji Slovenije na področju trajnostnega razvoja.

FRANC MALEČKAR BO KOPER POBARVAL ZELENO

Franc Malečkar, član Zelenih Slovenije se je podal v boj za župansko mesto Kopra

""Turbokapitalistično" razbijanje socialnega tkiva, udinjanje "profitnikom" na račun zdravja občanov in zanemarjanja okolja, osebna šikaniranja in razprodaja imetja vnukov so le nekaj od razlogov za strnitev volilnega programa dela Zelenih Kopra pod naslovom Za pravičnost in razvoj Kopra, je zapisalo vodstvo stranke Zelenih Slovenije. Stranka bo ob lokalnih volitvah s svojimi kandidati nastopila v vseh mestnih občinah in tudi v nekaterih drugih. Kjer svojega kandidata ne bodo imeli, bodo podprli tistega, čigar program bo najbližji njihovim programskim izhodiščem, je ob včerajšnji predstavitvi Franca Malečkarja, kandidata za župana v Kopru, je povedal predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš.

"K nam na morje vsako leto vabimo otroke iz Černobila, hkrati pa je na našem območju skoraj trikrat več astmatičnih otrok kot drugod po državi. Če se to enkrat pojavi v turistični propagandi, dvomim, da bo kdo prišel na dopust v kraje s tako onesnaženim zrakom," je ob nizanju številnih črnih točk, napačnega ravnanja občinskih oblasti in nuji po zavzemanju za čistejše okolje v koprski občini navedel Malečkar.

Onesnaževalci primorskega zraka na Obali so poleg prometa tudi v Kemiplasu in Luki Koper, je še dejal Franc Malečkar, kandidat za koprskega župana, Čuš pa se je dotaknil načrtovane gradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, proti katerima so Zeleni prvi povzdignili glas. Plinski terminal bi Tržaški zaliv prelevil v "industrijskega", je zaključil predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš.

Kot novi prvi mož Kopra si bi Malečkar prizadeval proti postavitvi nove marine v Kopru, saj zagovarja povečanje privezov v okviru obstoječe, 3. pomol bi morali zgraditi na kopnem in ne v morju, ohraniti je treba zeleno rekreacijsko cono in naravno bogastvo ankaranske bonifike; kot župan si bi prizadeval za potek 2. tira, ki bo ohranil Osapsko dolino, poskrbel pa bo tudi za ohranitev kmetijskih zemljišč.

Malečkar je včeraj načel vprašanje "ekološke bombe", ki naj bi se skrivala v koprski Luki. To naj bi med drugim dokazovale analize izcednih voda z gradbišča luške vpadnice, ki jih je opravilo podjetje Geokarst iz italijanskih Padrič, sicer pa naj bi se v Luki Koper pod parkirišči skrivali zasuti sodi z nevarnimi snovmi.

Franca Malečkar se bo prav tako zavzemal za prijazno občinsko upravo, ki bo prisluhnila krajanom, ki ne bo razprodajala občinskega premoženja, ki ne bo nagajala drugače mislečim in ki se ne bo udinjala dobičkarjem na račun zdravja občanov in zanemarjanja okolja.

Zeleni Slovenije 5. avgusta organizirali že tradicionalni rafting na reki Muri

Prihodnost je v ekoturizmu in ne v elektrarnah!

V soboto, 5. avgusta smo Zeleni Slovenije organizirali spust po reki Muri. Spusta se je udeležilo blizu 70 predstavnikov Zelenih iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Avstrije in Nemčije. Gost je bil tudi evropski poslanec Zelenih Sepp Kusstatscher iz Italije, deželni poslanec avstrijske Koroške Rolf Holub, Johann Gepp iz avstrijske naravovarstvene organizacije Naturschuhutzbund, svetovalec Zelenih v avstrijskem parlamentu Peter Hagenauer,funkcionarji in občinski svetniki Zelenih Slovenije, iter seveda tudi predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš.
Namen tega spusta je bil opozoriti javnost na to, da je tako ohranjenih območij, kakršno je ob reki Muri, v Evropi zelo malo in ali ga je vredno zamenjati za določeno mero kilovatnih ur električne energije.

Predsednik Zelenih Slovenije, g. Vlado Čuš je na tiskovni konferenci ob Babičevem mlinu dejal:"Pri izgradnji hidroelektrarn se zanemarja vpliv na okolje, ki pa je v resnici zelo velik. Akumulacijske pregrade so spremenile odseke rek v umetna jezera, visokoprodne in akumulacijske pregrade onemogočajo preseljevanje rib med drstenjem, pod pregrado pa spremembe v pretoku in gladini reke preprečujejo rast in razvoj vodnih in obvodnih rastlinskih in živalskih vrst. Uničenje poplavnih gozdov ob reki, izsušitev številnih studenčnic so le še nekatere od posledic gradnje elektrarn na Dravi." Murska rečna loka predstavlja enega najbogatejših ekosistemov v srednji Evropi in zasluži izjemno pozornost nas vseh, to pa moramo zahtevati tudi od pristojnih in odgovornih institucij.
Čeprav so v Muro v preteklosti veliko posegali, še je tukaj vedno ohranjeno naravno bogastvo
in izjemen obnovitveni potencial. Zeleni Slovenije se zavzemamo za ustanovitev mednarodnega naravnega parka MURA, ki naj poveže štiri države skozi katere teče reka Mura. Ideja o parku izhaja
iz ugotovitve, da je najvrednejša območja ob Muri treba zavarovati in jim dati zagon za še bogatejše življenje (od Ceršaka do vtoka Krke v Muro). Jedro parka je lahko reka in ohranjene rečne loke
med nasipi, tradicionalna obrečna kulturna krajina, favna in flora ter dodatni predlogi stroke in domačinov. Pod okriljem parka bo moralo v prihodnje potekati več programov, ki bodo po eni strani namenjeni ohranjanju narave in biotske raznolikosti, po drugi strani pa moramo posebno pozornost posvečati usmerjanju razvojnih možnosti širšega območja ob reki. Končno moramo reko Muro začeti obravnavati kot trajnostno vrednoto. Ustanovimo javno službo, ki bo poskrbela za dosledno izvedbo sprejetih usmeritev (informiranje, koordinacija, integracija, monitoring!).

Pomurje potrebuje instrumente, ki bodo zares pospešili razvoj, projekte, ki bodo zagotavljali trajnostni razvoj, boljšo prometno povezanost, boljšo komunalno infrastrukturo, vlaganje v ekološko kmetijstvo in izobraževanje ter v alternativne vire energije. Vlado Čuš še je dodal:"Hidroelektrarne na Muri bi v slovenski energetski bilanci pomenile le 2- do 3- odstotni delež, prinesle bi minimalno število novih delovnih mest, dobiček od prodaje elektrike pa ne bi ostal v Pomurju."

Miha Jazbinšek uradno napovedal kandidaturo za župana MO Ljubljana

Predsednik Vlado ČUŠ in Miha Jazbinšek, mestni svetnik Zelenih Slovenije v Ljubljani sta na medijski konferenci v četrtek, 20. julija tudi uradno napovedala kandidaturo Jazbinška za župana Ljubljane. Ta je predstavil svoj program, katerega vodilo je "pravičnost in razvoj za Ljubljano". Na kandidatno listo za mestni in četrtne svete je Jazbinšek povabil tudi člane Gibanja za pravičnost in razvoj, s katerim imajo sorodne misli, cilje in hotenja. Pričakuje pa tudi podporo Zbora za Ljubljano.

Predsednik stranke Vlado Čuš napoveduje boljši izid kot na lokalnih volitvah pred štirimi leti.
"Zeleni Slovenije bomo s svojimi županskimi kandidati nastopili v vseh mestnih občinah in ostalih občinah, kjer bodo našli primerne in kvalitetne kandidate. Jazbinšek ima dobre in prave rešitve za Ljubljano," meni predsednik Zelenih, ki verjame, da se bo njihov prvi predstavljeni kandidat na volitvah izkazal. "Ko bo Ljubljana svoj mednarodni ugled bolj odločno gradila tudi na svetovljanu Jožetu Plečniku in to ne samo na ohranjanju obstoječega, temveč tudi uresničitvi njegovih nedokončanih projektov, se bo lahko uvrstila tudi med svetovne prestolnice. Za to ni pomembno število prebivalcev ampak predvsem notranje kulturno in arhitekturno bogastvo mesta. Jazbinšek kot arhitekt po poklicu lahko pri tem Ljubljani veliko prispeva," je dejal predsednik stranke Vlado Čuš

Na prednostnem seznamu Jazbinškovih projektov so ureditev mreže športnih objektov, prometna ureditev Ljubljane, poglobitev železnice ter eminentne lokacije v prestolnici. Napovedal je, da ne bo kupoval vizij, ampak bo do volitev pripravil gradiva za prvo sejo mestnega sveta, ki jih bo potreboval kot župan ali pa mestni svetnik, da bo mestni svet sploh lahko o čem odločal.

Zeleni Slovenije na protestih proti izgradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu

Zeleni Slovenije smo se udeležili protestov proti izgradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Zavedamo se vseh posledic in nevarnosti, katere bi prinesla izgradnja plinskih terminalov v Tržaškem zalivu.

Poudariti pa je je treba, da ima javnost na voljo premalo informacij o vprašanju plinskih terminalov in da oblasti ne smejo prezreti volje prebivalstva. Ker se terminala želi graditi v bližini meje, mora priti do sodelovanja vlad.

Zeleni Slovenije organizirali kolesarsko akcijo "Od Šentilja do Maribora"

Zeleni Slovenije so 1. julija organizirali kolesarsko akcijo "Od Šentilj do Maribora", katere namen je bil opozoriti javnost in državo na naurejene poti za kolesarje, saj je urejenih kolesarskih poti v Sloveniji premalo.

Zeleni Slovenije na tiskovni konferenci v Celovcu

Zeleni Slovenije so skupaj z Zelenimi Avstrije v Celovcu pripravili tiskovno konferenco o pomenu Zelenih Alpe Adria in predstavitev njenega delovanja ter projektov avstrijskim medijem.
Glavna tema delovnega srečanja pa je bila Energetska politika v EU in alternativni viri energije.

Zelene Slovenija sta zastopala predsednik stranke Vlado Čuš in predsednik regijskega odbora Pomurje Simon Balažic.

Zeleni Slovenije na posvetu o prihodnosti reke Mure

Zeleni Slovenije smo aktivno sodelovali na posvetu o prihodnosti reke Mure, ki je bil 29. junija v Ljutomeru.

Predavali so:

Vlado Čuš, predsednik Zelenih o pomenu ohranjanja reke Mure, Simon Balažic o problematiki reke Mure, Dr. Miran Puconja o etnološkem pomenu reke Mure, Stojan Habjanič o alternativnih virih energije, Goran Šošter o gospodarskem pomenu reke Mure in Dr. Johannes Gepp o ekoturizmu.

Zeleni Slovenije so že na mnogih akcijah, tiskovnih konferencah opozorili na pomen ohranjanja reke Mure, saj bi bila gradnja hidroelektrarn na reku Muri velika katastrofa za favno in floro saj mnoge vrste živijo oz. rastejo le na območju reke Mure in nikjer v Sloveniji.

Zeleni Slovenije na tiskovni konferenci v Gornji Radgoni

V torek, 20. junija je v Gornji Radgoni potekala tiskovna konferenca na temo omogočanja življenja reki Muri, večji kvaliteti življenja ljudem v Pomurju in čezmejnemu sodelovanju v okviru projekta naravni park Mura.
Svoja mnenja na konferenci so povedali Vlado Čuš, predsednik Zelenih Slovenije, Simon Balažic, Anton Rožman, član Zelenih in Goran Šošter, član komiteja za zaščito Mure.

Tiskovna konferenca je bila najava oz. vabilo na posvet z naslovom: PRIHODNOST REKE MURE, ki bo v četrtek, 29. junija ob 10.00 uri v Prešernovi 2 v Ljutomeru (v prostorih PRA Ljutomer/konferenčna soba).

Več o posvetu si boste lahko prebrali na naši spletni strani v prihodnjih dneh.

Datum objave:
2. junij 2006

Objavil:admin

Zeleni Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške smo 2. junija 2006 ustanovili Zeleni forum Alpe Adria.
Tega dne smo skupaj s civilno iniciativo iz Ankarana in več ekološkimi društvi ter posamezniki izvedli ogled z ladjo na lokaciji načrtovanih plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Iz ladje in morske perspektive se je dalo videti uničujoč vpliv načrtovane gradnje za ekosistem Tržaškega zaliva in slovenske obale.
S strelom iz signalne pištole in baklo smo tudi širši javnosti na kopnem pokazali na bližino lokacije načrtovanega terminala.

Namen delovanja Zelenih Alpe Adria bo zraven varovanja okolja in izvajanja skupnih programskih projektov, ustvariti tudi močnejšo zeleno opcijo v evropskem parlamentu. Zavzemali pa se bomo tudi za Evropo regij in za dobrososedske odnose med državami, kjer bodo manjšine most povezovanja.

Datum objave:
1 0. maj 2006

Objavil:admin

Spoštovani g. minister
dr. Dimitrij Rupel
Ljubljana, 10.5.2006

PROTESTIRAMO IN ŽELIMO JASNO STALIŠČE ZUNANJEGA MINISTRA!

ALI ZA VAS IN ZUNANJE MINISTRSTVO, KI GA VODITE, NAMERAVANA GRADNJA PLINSKIH TERMINALOV V TRŽAŠKEM ZALIVU TER DOSEDANJA IGNORANCA ITALIJE RES NI PROBLEMATIČNO?

Presenečeni smo, da kot naš zunanji minister do tega projekta, ki bi imel izjemno škodljive posledice na ljudi in okolje niste pravočasno in odločno izkazali nasprotovanja.
Zeleni Slovenije nismo proti plinu, toda ne v okolju, ki tega projekta ni sposobno prenesti. Investitorji lahko uresničijo svoje namere kje drugje, kjer ne bomo govorili o ekološkem umoru in spreminjanju Tržaškega zaliva v »Industrijski zaliv!«.
Zeleni Slovenije in Zeleni Italije (Verdi D'Italia) stojimo na strani širše javnosti, ki ostro nasprotuje želeni gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu.
Interes, ki nas je pri tem združil tudi s podpisniki (preko 30.000 zbranih podpisov) Peticije proti gradnji terminalov in nas bo vodil tudi v prihodnje je preprečitev nameravane izgradnje plinskega terminala sredi Tržaškega zaliva.
Gre v bistvu za dva terminala, lokacijsko umeščena sredi Tržaškega zaliva in v Žavljah pod Socerbsko planoto, katerih škodljivi vplivi bodo drastično posegli tudi na slovensko in hrvaško stran. Škodljive posledice bodo čutili prebivalci ob celotnem Tržaškem zalivu in vsi tisti, ki od njega posredno živimo.
Naše morje predstavlja 1/3 Tržaškega zaliva, ki je z zaledjem vred v tem trenutku že prekomerno obremenjeno in na kritični meji samočistilne sposobnosti. To potrjujejo tudi strokovne študije. Morebitna izgradnja plinskih terminalov bi s svojim 12 km dolgim cevovodom po morskem dnu povzročil ekološki umor Tržaškega zaliva. Plinska terminala bi po modelnih preizkusih Tržaške univerze povzročila že v prvem letu nastanek hladnega »bazena« na dnu na dve stopinji celzija ohlajene in sterilne vode, ki bi pomorila vse organizme ter preprečila obnavljanje ribjega zaroda na širšem območju. Zaliv in širšo okolico bi ogrožali izpust klora, velike količine težkih kovin bi z muljnatega dna dvigali dve »reki« pretoka 9 m kub/uro in vplivi na zrak z nevarnimi toplogrednimi plini.
Cevovod bi pred naselitvijo vodnega rastlinja varovali z natrijevim hipokloritom (varikina). Ob dejstvu, da je tu plitvo morje in so šibki morski tokovi ter je morje že na robu dopustne obremenitve, bodo spremenjeni pogoji povzročili izumrtje številnih živalskih in rastlinskih vrst, ki so sicer tudi pod zaščito Natura 2000. Ogroženi bodo tudi zaščiteni naravni spomeniki kot Strunjan in Debeli rtič. Gotovo ni sprejemljivo, da bi katera država ob Jadranskem morju ob velikih posegih v prostor ogrožala celoten ekosistem določenega območja.

Presenečeni smo, da kot naš zunanji minister o tem projektu in izjemnih škodljivih posledicah niste pravočasno in javno seznanili tudi slovenske javnosti. Nedopustno je, da se omejite na privatne večerje in ni uradnih stališč in razgovorov.
Zeleni Slovenije ostro protestiramo zaradi zapostavljanja slovenskih nacionalnih interesov, ki bi morali biti usmerjeni v razvoj sonaravnega turizma in gospodarskih dejavnosti, konkretno ribištva, ne pa okolju škodljivim energetskim projektom, kjer bi Slovenija služila zgolj kot transportna pot.
Ali se zavedate, da bi takšen projekt predstavljal kršitev mednarodnih sporazumov o varovanju morskega okolja, kot so Barcelonska in OSPAR konvencija ter Helsinški sporazum!
Ali veste, da se bo s postavitvijo plinskih terminalov povečalo onesnaževanje tudi našega slovenskega morja in s tem kršitev vodne direktive, ki določa, da se morajo ˝emisije, iztoki in izgube nevarnih snovi v morsko okolje ˝ prenehati do 2020.
Poseben problem v nameravanem projektu bi predstavljala varnost, saj vemo, da so bili Žaveljski naftni rezervoarji enkrat že tarča teroristov.
Ob tem projektu bi Tržaški zaliv praktično postal vojaško operativno območje, saj bi bilo potrebno terminal in tankerje neprekinjeno varovati. Veliko nevarnost pa predstavlja tudi prevoz utekočinjenega plina s tankerji po Jadranskem morju in realno veliko večje možnosti ekoloških nesreč.
Beneška konferenca o Sredozemskem morju je leta 2004 glede dobro sosedskega sodelovanja, celovite obravnave okoljskih problemov in pri Protokolu o strateški presoji vplivov na okolje sprejela jasna stališča.
Tudi podpisani sporazum treh držav koncem prejšnjega leta, podpisniki Janez Podobnik, Daniele Verga in Nikola Ružinski, konkretno postavlja obveznosti v okviru sporazuma, ko gre za odgovornost in aktivnosti za čistejše morje v okvirju ekoregije Jadran.
Ker gre v tem primeru za projekt katerega operativno območje bi naj segalo do državne meje, z varstvenim pasom pa celo v slovenske teritorialne vode, Zeleni Slovenije pričakujemo jasno stališče ter ustrezne ukrepe s strani vašega Ministrstva in tudi slovenske vlade.

Iz navedenih razlogov smo prepričani, da je treba preprečiti uresničitev tega projekta. Zato Zeleni Slovenije skupaj z Zelenimi Furlanije-Julijske krajine (Verdi D'Italia) preučujemo vse možnosti, da bomo izvedli prvi čezmejni referendum proti nameravani gradnji tega plinskega terminala, ki bi uničil biološko ravnovesje tega prostora in ki lahko prevede do težkih ekoloških problemov ter tudi uničenja turizma in ribištva v teh krajih.

Upamo, da tovrstno ravnanje ni postalo ustaljena praksa, saj bomo v nasprotnem primeru prisiljeni razmisliti o dodatnih ukrepih. Enostavno gre za vitalne probleme, za zaščito ljudi, ekosistema in širšega okolja v Tržaškem zalivu in ob njem. Gre pa tudi za zaščito slovenskih nacionalnih interesov .

Pozivam Vas, spoštovani gospod minister, da se preko uradnih pogovorov z Italijo zavzamete k doslednemu spoštovanju mednarodnih konvencij, dogovorov in obveznosti pri zagotavljanju pogojev za varovanje ekoregije severni Jadran in še posebej varovanje okolja in izboljšanju stanja v skladu s sprejetimi obveznostmi v Tržaškem zalivu. Kot zunanji minister je gotovo v vaši pristojnosti tudi seznanitev pristojnih mednarodnih institucij in delovnih teles Evropske unije.

Za razumevanje se Vam zahvaljujem.

Predsednik Zelenih Slovenije:
Vlado ČUŠ, prof.

V vednost:
- dr. Dimitrij Rupel
- predsedniku države RS
- predsedniku vlade RS
- mediji v Sloveniji

Datum objave:
8. maj 2006

Objavil:admin

ČLOVEK SE JE POJAVIL IN PREŽIVEL V SOŽITJU Z NARAVO

V odnosu do reke Drave in ostalih vodotokov se zrcali tudi naš odnos do nas samih. Skozi nas teče vodni krog in v kolikor živimo med ali ob zastrupljenih potokih in rekah, bo tudi voda v naših telesih mrtva. Iz zgodovine vemo, da so vsa ljudstva gojila posebno spoštovanje do izvirov vode in rek. Verjetno je tudi naša dolžnost in odgovornost do narave, da vodotokom v Sloveniji omogočimo njihovo funkcijo in življenjsko izpolnitev.
Danes pri vsej tehnološki moči, ki jo premoremo prepočasi rešujemo odprte probleme iz preteklosti. Manjka nam vizije in odločnosti. Da bi v nedogled trošili in povečevali porabo energije in imeli hkrati boljšo kvaliteto okolja, ne bo šlo. Potrebno se bo odločiti in sprejeti odgovornost.
Preveč govorimo o izrabi voda in obvodnega prostora, ne pa o sonaravnem gospodarjenju z vodo in obvodnim svetom. Mentaliteta vodne pipe v kateri smo in bodo vzgojeni bodoči rodovi, povzroča ob premalo prisotnem osveščanju in učinkovitejšem nadzoru nad izvajanjem sicer solidne zakonodaje, neodgovorno ravnanje vseh, od porabnikov, do tistih, ki sprejemajo zakone. Obnašamo se kot tatovi, ki kradejo samemu sebi.

VPLIV IZGRADNJE IN OBRATOVANJA HIDROELEKTRARN NA OKOLJE

Kroženje vode je eden izmed temeljnih snovno-energetskih podsistemov planeta. Za življenje je to verjetno osrednji planetarni obtok, ki ga poganja sončna energija. Zemlja je vodni planet, saj je približno 70 odstotkov zemeljskega površja pokritega z oceani in morji, v katerih je približno 97 odstotkov vse vode na svetu. Na kopnem je torej le približno 3 odstotke vseh vodnih zalog v obliki sladke vode in slane vode (nekatera jezera).
Vodotoki v Sloveniji dobivajo vodo z ozemlja, ki obsega več kot 43.000 km2, površina državnega ozemlja pa je 20.256 km2.
Drava in Mura spadata med najbolj dragocene ekološke sisteme v Srednji Evropi. Zgornji del porečja imata v Avstriji, Drava delno tudi v Italiji. Ozemlje Slovenije pripada povodjema Črnega morja in Jadrana. Večji del razvodnice poteka po ozemlju karbonatnih kamnin, zato prevladuje podzemeljska razvodnica.
Pri izgradnji hidroelektrarn se pogosto zanemarja vpliv na okolje, ki pa je v resnici zelo velik.
Akumulacijske pregrade spreminjajo odseke rek v umetna jezera in s tem nepovratno uničujejo prvotne življenjske pogoje. Visoke prodne in akumulacijske pregrade onemogočajo preseljevanje rib med drstenjem, pod pregrado pa spremembe v pretoku in gladini reke, preprečujejo rast in razvoj vodnih in obvodnih rastlin ter naselitev številnih živalskih vrst.
Vodotoki, reke, so narodno bogastvo in javno dobro. Pri izkoriščanju hidro potenciala za proizvodnjo električne energije, je to za energetiko pozitivno, za naravo in ekosistem na določenem področju pa takšni posegi večkrat privedejo do nepopravljivih posledic za krajino in širše okolje.
Eden od neugodnih učinkov izgradnje hidroelektrarn je tudi potopitev velikih površin zemljišč, ki tako postane trajno zavzet.
Ob izgradnji hidroelektrarn se menja tudi hidro dinamični tlak na obalah akumulacije v funkciji časa in globine. Pri delu hidroelektrarne se menjavajo nivoji zgornjih in spodnjih voda in geološke ter geomehanične karakteristike tal v kontaktu z vodo. Z izgradnjo akumulacije se menja tudi višina podtalnice v coni vpliva akumulacije. Za zapornico prihaja do morfoloških sprememb struge reke, menja se tudi režim voda in nanosov.
V akumulacijah prihaja do sprememb in poslabšanja kvalitete vode zaradi zbiranja in koncentracije nanosov, pojavov različnega rastlinja in drugih vzrokov.
Velika površina vode v akumulacijskem bazenu vpliva tudi na spremembo mikroklime tega področja, na podnebje, temperaturni režim vode in zraka (zmanjšuje amplitudo temperaturnih sprememb), povečuje vlažnost zraka in vpliva na režim vetrov.
Nagle spremembe količine vode v vodotoku vplivajo tudi na pogoje za razvoj flore in favne.
Vegetacija se menja v coni pred akumulacijo in navzdol od akumulacije. To vpliva na ribji svet, divjad, domače živali, ptice, insekte in drugo floro.
S pregradami rečnih tokov se še posebej ogrozi ribji fond, kateremu se v veliki meri spremeni dotok hranljivih snovi za vodne organizme, s katerimi se ribe hranijo. Tudi nihanja gladine vode predstavljajo neugodne vplive na okolje, saj puščajo obale akumulacije nezaraščene, kar je tudi estetsko neugodno.

ŽIVLJENJE Z ELEKTRARNAMI NA REKI DRAVI

Reke tečejo skozi stalne ekosisteme, ki segajo od izvira v gorah, pa vse do njihovega ustja. Zgradbe in naprave, ki so delo človeških rok, so zmotile tok voda in materialov ter uničila migracijske poti številnih živalskih vrst. Rečne poplavne ravnice je drastično osušila regulacija in izgradnja jezov. Panonska nižina sama je bila do pred 200 leti poplavljena do približno 30 % edinstven paradiž za vodne ptice, vključno s pelikani.
Naše rečne doline so danes resnično močno zlorabljene kot transportne ceste, industrijski predeli, stanovanjski centri in območja za kmetijsko obdelavo. Tako so pri vseh teh naporih, da bi zavarovali biotsko raznolikost, odločilnega pomena preostale rečne krajine. Da bi ogrožene živalske in rastlinske vrste preživele, potrebujejo nedotaknjene reke in naplavljena močvirja vsaj na nekaterih območjih, kjer še bivajo. V Sloveniji imamo tri velike reke: Drava je že pozidana s hidroelektrarnami, Savo pravkar betoniramo, ostala nam je samo še Mura. Reka Mura naj nam bo priložnost za razvoj turizma in spremljajočih storitvenih dejavnosti. Pri teh projektih lahko črpamo precejšnja evropska finančna sredstva iz različnih skladov in tudi čezmejnega sodelovanja (turizem, biotop, študijski objekt, mlini idr.)
Drava s svojimi pritoki je bila neizčrpen vir bogastva vodnega in obvodnega življenja. Razmnoževanje živali, drstitev rib je bila burna, obvodno rastlinje je s svojo vegetacijo vplivalo in ščitilo to bogastvo. Žal tega ni več. V zadnjih desetletjih nam je uspelo veliko tega uničiti. Geslo: »reke nam bodo pokorne!« je v določenem času žal našlo polno veljavo.
Hidroelektrarne na reki Dravi so bile zgrajene v zadnjih 35 letih. Slovenija ima danes za seboj več deset let izkušenj s posledicami graditve akumulacijskih jezer v Dravski nižini. Pri tem so imeli programi za svoj cilj ne samo regulacijo reke, ampak tudi izsuševanje velikih delov pokrajine ter hkrati namakanje tudi z melioracijami pridobljenih velikih njivskih površin. Med Mariborom in Ptujem velja ocena, da je bilo v Loki uničenih 90%, med Ptujem in Ormožem pa več kot 60% poplavnih gozdov. Elektrarne so sestavljene iz akumulacijskega jezera in kanalov, na katerih stoji strojnica s turbino. S postavitvijo elektrarn sta se povsem spremenila tudi Dravsko in Ptujsko polje. Globoki kanali, ki pod turbino odvajajo vodo so posegli v površinski odtok voda in z ostalimi posegi bistveno zmanjšali količino podtalne vode.
Posledice je možno dokazati s presušitvijo številnih studenčnic, izginili so celo nekateri potoki. Tudi v nižinskih gozdovih so posledice pomanjkanja vode očitne. Izostanek rednih poplav grozi gozdovom s počasnim umiranjem. Zaradi velikih izgub gozdnih površin se je zelo zmanjšalo izhlapevanje vode, ki so jo listavci črpali iz podtalne vode in oddajali preko listov. Posebno močno pa je ogrožena podtalnica na Dravskem in Ptujskem polju, ki sta med ključnimi rezervoarji pitne vode v Sloveniji. Z graditvijo kanalov in jezov je najprej padel nivo, nakar je postala izmenjava vode med reko in podtalnico zelo otežena. Intenziviranje kmetijstva v rečni nižini Drave je pripeljalo posledično še do onesnaževanja s strupi.
Zaradi spremenjene transportne sposobnosti reke po postavitvi hidroelektrarn se je prodonosnost reke zmanjšala za 50 do 300 krat. V glavnem je to posledica prazne struge v stari strugi reke Drave. Nekdanje ravnovesje med erozijo in nalaganjem je bilo uničeno. Biološko je treba posledice pregrajevanja reke Drave oceniti kot uničujoče. Res pa je, da imata danes stari tok reke Drave in akumulacijska jezera še vedno velik ekološki pomen. Posledice graditve elektrarn so za nekoč bogato ribjo favno zelo negativne. Nekoč izvrstna salmonidna voda se je spremenila v krapovsko. K temu so prispevale spremenjena hitrost in količina pretoka, spremembe kakovosti in temperature vode. Tudi za ribje steze ni poskrbljeno v skladu z predvidenimi rešitvami.
Kot zelo moteče moremo smatrati stalno sekanje drevja, grmičevja , čiščenje bregov rek in potokov po buldožerski logiki.

IZGLEDI ZA PRIHODNOST

Varstvo narave zunaj zavarovanih območij mora zagotoviti ohranitev povezav med rečnimi sistemi. Stroka in naravovarstveniki skupaj ne smejo le določiti ozemelj, ki naj bodo zavarovana, temveč morajo hkrati izdelati daljnosežne razvojne zamisli.
Da se ne bi ponovile napake polpretekle zgodovine, je danes potrebno odločno in z vso resnostjo vzpostaviti na Dravi naravovarstveni režim s spremljajočo renaturacijo, ki bo na podlagi bogatih danosti tega okolja vzpostavil uničeno sožitje med reko in naravo ter človekom. To je edina možnost nadaljnjega trajnostnega razvoja, ki lahko v prihodnosti postane tudi pomemben ekonomski dejavnik življenja ob reki Dravi.
Med ukrepi, ki so potrebni, je tudi zvišanje minimalnega pretoka vode v stari strugi Drave, kar bo pomembno izboljšalo življenjski prostor favni in flori tega prostora.
V primeru ostrih zim, ko jezera zamrznejo, prezimujejo vodne ptice v stari strugi Drave. Takrat se pokaže izjemen naravovarstveni pomen zadnjih naravnih dravskih preostalin.
Ob Dravi, še posebej na njenih akumulacijah, so se razvili nekateri sezonski športi. Potrebne so omejitve in tudi določene prepovedi najagresivnejših do okolja. Tako bomo prispevali k privlačnosti in bolj ohranjeni podobi.
Značilni za Dravo so stari leseni čolni, tudi splavi in celo plavajoči mlini. Del naravovarstvenega koncepta naj torej vključuje te in ne vseh mogočih motoriziranih oblik vožnje z gliserji. Brodarska društva ob reki ne smejo pozabiti, da nosijo ime stare obrti in ne gliserjev. Projekt »vitalizacije in sanacije« Ptujskega jezera kot največje stalne vodne površine v Sloveniji, bo predstavljal izziv za popravljanje preteklih napak.
Naravna dediščina reke Drave je neločljivo povezana s kulturno dediščino, torej s človekom. Dravo lahko simbolno enačimo kot mati pokrajin, ki je pomembno zaznamovala človeka, živali in rastline na teh območjih. Zato mora conacija življenja v in ob reki ohraniti naravni in ekonomski pomen področja. Ta bi verjetno lahko v okviru osrednje cone brez človeške rabe zajela pretežni del same reke, prodišča in redke »pragozdne ostanke«. Na levem in desnem bregu reke do terase, pa bi lahko sledila cona z ekstenzivno rabo s travniki in poplavnim gozdom ter omejene cone s področji, namenjenimi rekreacijski dejavnosti pohodniškega tipa.
Naravni park Drava, kot mednarodni projekt, naj bo porok tudi za ohranitev arhitekture in videza vasi kot sestavnega dela parka. Pomoč države v obliki projektov, ki bodo ljudem ob reki Dravi izboljšale življenjske pogoje, porušene z gradnjo hidroelektrarn, je nujna in predstavlja dolg, ki ga država mora poravnati.
Da bomo končno pričeli z reko Dravo ravnati kot trajnostno vrednoto, je potrebno ustanoviti tudi javno službo, ki bo skrbela za dosledno izvedbo sprejetih usmeritev. Ta javna služba bo lahko opravljala naloge informiranja, integracije, koordinacije in monitoringa. V nasprotnem primeru bodo potrebni ukrepi izostali ali ostali na pol poti.

Vlado ČUŠ, predsednik Zelenih Slovenije

Datum objave:
4. maj 2006

Objavil:admin

Srečanje z Zelenimi Avstrije v Celovcu

Zeleni Slovenije so se v Celovcu sestali z Zelenimi Avstrije. Tema pogovora je bila energetska politika in alternativni viri energije.
Zeleni Slovenije in Zeleni na avstrijskem Koroškem želimo okrepiti čezmejno sodelovanje in skupno iskanje možnosti, zlasti pri alternativnih virih energije. Kot sta na skupni novinarski konferenci v Celovcu poudarila predsednika Zelenih Slovenije Vlado Čuš in Zelenih avstrijske Koroške Rolf Holub, je Nuklearna elektrarna Krško (NEK) "skupni problem", za katerega je treba najti alternative po predvidenem koncu njenega obratovanja leta 2020.
Kot je poudaril predsednik Zelenih, g. Vlado Čuš, naj bi se za nadaljnji razvoj jedrske energije v Sloveniji zavzemalo le pet odstotkov prebivalstva. Če pa bi se Evropa odločila za alternativne vire energije, bi si lahko na tem področju pridobila tudi tehnološko prednost, je opozoril. Predsednik Čuš je hkrati zagotovil, da si Slovenija prizadeva za zagotovitev vseh pogojev za varno obratovanje NEK, po njegovem pa določene težave povzroča predvsem drugi lastnik elektrarne, republika Hrvaška, ki v tem vprašanju naj ne bi kazala polne odgovornosti. Problem je v odgovornosti Hrvaške, ko gre za iskanje lokacije za skladišče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov in vplačevanje pogodbenih obveznosti v Sklad za razgradnjo. Prav zato je po Čuševem prepričanju treba strniti vse sile v iskanju alternativ za NEK in druge evropske jedrske elektrarne, saj bo več kot polovici obstoječim jedrskim reaktorjem v Evropi potekel rok obratovanja med leti 2020 in 2025.

Datum objave:
2. maj2006

Objavil:admin

Nove poti manjšinske politike

Avstrijski in slovenski Zeleni so na skupni tiskovni konferenci v Ljubljani poudarili skrb za razvoj narodnih manjšin, Zeleni Avstrije pa so ob tem med drugim zahtevali, da mora slovenščina postati vsakdanji jezik.

Govornica za narodnostna vprašanja in namestnica deželnega govornika Zalka Kuchling je med drugim poudarila, da je treba razširiti možnosti dvojezične vzgoje že od vstopa v otroški vrtec naprej. Na ljudskih šolah je treba poskrbeti za boljše okvirne pogoje v prid krepitvi in razvoju dvojezičnega pouka. Izboljšati pa da je treba tudi kakovost dvojezične izobrazbe bodočih učiteljic in učiteljev na Visoki šoli za pedagoške poklice, ki naj bi začela pod novimi strukturami delovati že leta 2006/07.
Deželni govornik Rolf Holub pa je sicer izpostavil dve temi: razsodbe ustavnega sodišča in zastopstvo narodne skupnosti v deželnem zboru, je poudarila v pogovoru za slovenski spored ORF Zalka Kuchling.

Prav tako smo na skupni tiskovni konferenci predstavili Zeleni Slovenije svoja gledanja na narodnostna vprašanja, in poudarili tudi svoje zahteve do slovenske in avstrijske vlade. Predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš tudi ni prikrival, da je v Sloveniji recimo glede romske narodne skupnosti še mnogo nedorečenega.

Predstavitev problematike s Strani Zelenih Slovenije:

• Slovenski jezik si v Avstriji zasluži življenjski prostor.
• Na politični ravni so Zeleni Avstrije z ustanovitvijo tako imenovane 10. Zvezne
dežele prevzeli vodilno vlogo. Zraven devetih organizacij Zveznih dežel so
Zeleni ustanovili še 10. Zvezno deželo z namenom, da so v Avstriji
zastopane vse etnične skupine in tudi migranti.
• Odločni ukrepi za uveljavljanje slovenskega jezika.
• Fiksni mandat za zastopnika etničnih skupin v Deželnem svetu.
• Zeleni se zavzemajo za večjo VFGH prepoznavnost krajevnih oznak – želja
Zelenih in večine prebivalstva na avstrijskem Koroškem je, da postanejo krajevne oznake (table) optično bolj vidne. V ta namen so naredili določen načrt za postavitev 158 krajevnih tabel, kar bi pomenilo uresničitev cilja Zelenih. Korošci so ljudje demokracije in veliko pozornost posvečajo manjšinam. Haiderjeve rešitve o krajevnih oznakah so slabe,
saj ne smejo biti naperjene proti manjšinam na Koroškem

Stališča Zelenih Slovenije:

- Zeleni Slovenije podpiramo programsko usmeritev k ustvarjanju tolerantne, socialne, ekološke in demokratične Evrope.
- Razvoj demokracije zahteva polno varovanje državljanskih pravic, človekovih pravic, pravic žensk, otrok in manjšin.
- Manjšinam je potrebno omogočiti integracijo ter pri tem spoštovati njihovo različnost in njihove kulturne pravice. Omogočiti jim je potrebno preživetje njihovega jezika in bogate kulturne dediščine.
- Demokratizacija Evrope pomeni tudi več solidarnosti med ljudmi in več odgovornosti ter demokratične kontrole.
- Slovenija je med bojem za svojo državno neodvisnost imela dobre prijatelje prav v sosednjih državah. V tem moramo iskati tudi potrditev, da so stara nasprotja in zamere presežena.

V soboto, 22. 4. z začetkom ob 9.00 uri so Zeleni Ptuja organizirali že tradicionalno delitev humusa in sadik. Akcije se je udeležil tudi predsednik Zelenih Slovenije, Vlado Čuš.
Akcija je potekala že 19. leto zapored, vsi obiskovalci stojnice Zelenih Slovenije pa so lahko brezplačno dobili humus, sadike in razne prospekte o varovanju okolja.
Podobna akcija je bila organizirana tudi v Kidričevem, ki je bila organizirana istega dne.

1. Položaj manjšin v Sloveniji
2. Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem
3. Vprašanja

Na tiskovni konferenci bo s strani Zelenih Slovenije predsednik stranke g. Vlado Čuš predstavil ureditev manjšinske problematike v Sloveniji v luči slovenske ustave in stanje pri nas na tem področju v praksi. Predstavili bomo tudi naša stališča in predloge do odprtih vprašanj, povezanih z našo manjšino na avstrijski Koroški. S strani Zelenih bo prisotna tudi mestna svetnica Zelenih in mariborska podžupanja Melita Cimerman in projektni vodja Simon Balažic.
S strani Zelenih Avstrije bo problematiko slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem predstavil poslanec v deželnem zboru Koroške in predsednik Zelenih dežele Koroške Rolf Holub ter Zalka Kuchling, njegova namestnica, zadolžena za manjšinska vprašanja ter izobraževanje. Predstavila bosta stališča Zelenih Avstrije do reševanja odprtih vprašanj, povezanih s statusom slovenske manjšine, aktualne dogodke povezane z uporabo slovenskega jezika, topografijo, subvencijami kulturnim ustanovam in šolsko vprašanje.
Po predstavitvi stališč in podanih informacijah bodo gostje odgovarjali tudi na postavljena vprašanja.

Predstavitev problematike:
1. Slovenski jezik si v Avstriji zasluži življenjski prostor.
2. Na politični ravni so Zeleni z ustanovitvijo tako imenovane 10. Zvezne dežele prevzeli vodilno vlogo. Zraven devetih organizacij Zveznih dežel so Zeleni ustanovili še 10. Zvezno deželo z namenom, da so v Avstriji zastopane vse etnične skupine in tudi migranti.
3. Odločni ukrepi za uveljavljanje slovenskega jezika.
4. Fiksni mandat za zastopnika etničnih skupin v Deželnem svetu.
5. Zeleni se zavzemajo za večjo VFGH prepoznavnost krajevnih oznak – želja Zelenih in večine prebivalstva na avstrijskem Koroškem je, da postanejo krajevne oznake (table) optično bolj vidne. V ta namen so naredili določen načrt za postavitev 158 krajevnih tabel, kar bi pomenilo uresničitev cilja Zelenih. Korošci so ljudje demokracije in veliko pozornost posvečajo manjšinam – pravi g. Holub. Haiderjeve rešitve o krajevnih oznakah so slabe, saj ne smejo biti naperjene proti manjšinam na Koroškem

- Haider proti predsedniku avstrijskega ustavnega sodišča
- Sovražna nastrojenost koroškega deželnega glavarja do manjšine nevarno načenja temeljne pravne države
- Haiderjev protiustavni spektakel - v Pliberku je dal prestaviti table s krajevnim napisom
- Avstrijski Zeleni ovadili koroškega deželnega glavarja Jorga Haiderja
- Table razdvajajo in združujejo
- Avstrijski Zeleni postavili ultimat kanclerju Schusselu
- Slovenske manjšine v Bruslju
- Haider zbral podpise za referendum

Datum objave:
8. april 2006

Objavil:

www.mladina.si

V sodelovanju z Avstrijskimi Zelenimi prijatelji sta bila na Green Summitu (konferenco) 2006, ki je bil 3. in 4. marca na Dunaju, vabljena predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš in mestna svetnica in zelena podžupanja Maribora Melita Cimerman.
Ob tej priložnosti so se zvrstila številna srečanja, tako z vrhom Evropske Federacije Zelenih Strank, kot z vodstvom Avstrijskih Zelenih ter nekaterih drugih predstavnikov.
Posebej velja izpostaviti srečanje našega predsednika s predsednikom Zelenih v Evropskem parlamentu Danielom Cohn Benditom in s predsednikom Avstrijskih Zelenih Alexander Van der Bellenom.
Dogovorjenih je bilo veliko novih skupnih aktivnosti, po tem srečanju pa lahko ugotovimo, da smo Zeleni Slovenije vedno bližje tudi članstvu v Evropski Federaciji Zelenih Strank.

V tem tednu pa vam bomo poslali tudi širšo informacijo o tem srečanju in številnih dobrih novicah, povezanih z našim nadaljnjim programskim delovanjem in sodelovanjem v EFGP.

Zelo intenzivno potekajo tudi določene aktivnosti povezane s pripravami na lokalne volitve.

ZELENI SLOVENIJE PODPIRAMO UREDITEV POLOŽAJA SLOVENSKE MANJŠINE V ITALIJI IN AVSTRIJI NA PARTNERSKI OSNOVI TER V EVROPSKEM DUHU

Manjšinam je potrebno omogočiti integracijo ter pri tem spoštovati njihovo različnost in njihove kulturne pravice

Zeleni Slovenije v celoti podpiramo programsko usmeritev Evropskih Zelenih v ustvarjanju bolj tolerantne, socialne, ekološke in demokratične Evrope.
Razvoj demokracije zahteva , da imamo v ospredju naše zelene vizije polno varovanje državljanskih pravic, človekovih pravic, pravic žensk, otrok in manjšin.
Manjšinam je potrebno omogočiti integracijo ter pri tem spoštovati njihovo različnost in njihove kulturne pravice. Ohranjanje kulturne različnosti pomeni tudi omogočanje uporabe lastnega jezika na narodnostnem območju, ko gre za krajevne napise, komunikacijo v državnih uradih, vključevanje v javne lokalne medije in drugo.
Demokratizacija Evrope pomeni tudi več solidarnosti med ljudmi in več odgovornosti ter demokratične kontrole.

Zeleni Slovenije smo hvaležni, da je Slovenija med bojem za državno neodvisnost in mednarodno uveljavitev v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja najodločnejše zaveznike našla prav v sosednjih državah. V tem lahko vidimo tudi dokaz, da so stara nasprotja presežena.
Žal smo v zadnjem času priča poskusom posameznikov oz. nekaterih političnih grupacij, da bi se vrnili k nekaterim že preseženim vzorcem obnašanja v odnosu med narodi v Evropi.
Določeni namerno ustvarjeni dogodki v zadnjem času in s tem povezane čustvene reakcije so vnesle nemir v pozitivno razpoloženje med narodi, vzpostavljeno po padcu Berlinskega zidu in vključitvi Slovenije v Evropski integracijski proces.
To je očitno politično motivirana manipulacija z javnim mnenjem, v ta namen pa se izkoriščajo resnično tragične usode pripadnikov sosednjih narodov, soočenih s posledicami totalitarnih režimov, ki so tragično zaznamovali 20. stoletje.
Zeleni Slovenije v imenu evropskih načel zavračamo vse pristranske in politično motivirane interpretacije skupne polpretekle zgodovine.

Slovensko-italijanski odnosi
Zeleni Slovenije obžalujemo, ko smo v zadnjem času priča poskusom vračanja k nekaterim že preseženim vzorcem obnašanja pri odnosu med slovenskim in italijanskim narodom.
O praznovanju italijanskega dneva spomina je gotovo, da se ima Italija pravico spominjati svojih sonarodnjakov, vendar kot demokratična država ne sme pozabiti na trpljenje, ki ga je fašistični režim prizadejal drugim narodom.
Verjetno bi bilo slabo za notranjo demokracijo in nadaljnji razvoj dobrososedskih odnosov ter mogoče tudi nevarno, če bi pozabili na trpljenje, ki so ga ti narodi preživljali pod totalitarnimi sistemi pred, med in po drugi svetovni vojni. O tem je gotovo smiselno ohranjati zgodovinski spomin.

Slovenska manjšina v Avstriji in Avstrijska državna pogodba
V zadnjem času se aktualizira tudi zaplet z Avstrijo, predvsem pri vprašanju slovenskega statusa v Avstrijski državni pogodbi (ADP), kljub dejstvu, da je Slovenija pravna naslednica nekdanje SFRJ. Zelo jasno pa je, da ni moralna naslednica jugoslovanskega komunističnega režima.
Zeleni Slovenije v tem primeru podpiramo stališče slovenske vlade, saj gre za spoštovanje načela, da je pogodbe treba spoštovati.
Avstrijska državna pogodba je dejstvo v mednarodnem pravu, ki ga ne morejo spreminjati izjave posameznih politikov. Avstrija se je s sedmim členom v ADP zavezala ščititi pravice slovenske manjšine na svojem ozemlju. Slovenija pa ima jasno dolžnost in pravico, da v korektnem dialogu na to dejstvo opozarja.

Rešitve, ki jih vidimo Zeleni Slovenije
Zeleni Slovenije vidimo prave rešitve v ustrezni zaščiti tudi slovenske manjšine, ko gre za Italijo in Avstrijo. Veseli smo podpore slovenski manjšini s strani Zelenih v teh dveh državah. Pri iskanju optimalnih rešitev smo pripravljeni pomagati in si želimo sodelovanja s sosednjimi državami na partnerskem odnosu in v evropskem duhu. Pri tem izhajamo iz stališča, da je treba spoštovati vse mednarodne instrumente, ki ščitijo položaj narodnih manjšin. Zagotoviti je potrebno tudi spoštovanje načela, da je pogodbe treba spoštovati.
V Sloveniji to dokazujemo tudi preko zgledne ureditve položaja dveh avtonomnih manjšin v Sloveniji, Italijanske in Madžarske.
Manjšine so bogastvo združene Evrope in skrb za njihovo zaščito je skupna evropska naloga.
Zeleni v evropskem parlamentu moramo vztrajati pri takšnih rešitvah, ki bodo narodnim manjšinam omogočale preživetje njihovega jezika in bogate kulturne dediščine.

Plinski terminal, ki ga namerava zgraditi družba Endesa sredi Tržaškega zaliva, le streljaj od slovenske morske meje, je bil glavna in edina tema včerajšnje tiskovne konference sredi Trsta v Italiji. Pripravili so jo svetniška skupina Zelenih Furlanije - Julijske krajine (Verdi Italia) in Zeleni Slovenije, zaskrbljeni spričo dejstva, da bi stal terminal za sprejemanje in uplinjevanje tekočega plina na že tako ekološko izjemno obremenjenem območju. Pa to še ni vse: drugi načrt predvideva še en terminal na tem območju, in sicer na kopnem, v Žavljah.

Da gre pri projektu, ki bi z vplivi na okolje posegel čez državno mejo, za izjemno škodljive posledice, je opozoril predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš: ohlajanje vode, izpust klora, izjemno drastični posegi v zalivski živalski in rastlinski svet, velike količine težkih kovin, vplivi na zrak z nevarnimi plini... Kot element tveganja, je dejal, pa je treba vključiti tudi nevarnost terorističnega napada. Navsezadnje je Trst s svojo rafinerijo pred desetletji že doživel tak napad; torej bi bilo treba plinski terminal močno zavarovati. Vse našteto bi korenito spremenilo življenje ljudi na slovenski in italijanski strani.

Čuš je poudaril, da so Zeleni skupaj z italijanskimi kolegi prepričani, da je treba preprečiti uresničitev projekta in da so pripravljeni za to sprožiti tudi čezmejni referendum, ki bi dal odgovor investitorjem in razgrnil plašč, za katerim stojijo namere vlagateljev. "Nismo proti plinu," je pribil, "toda ne v okolju, ki tega projekta ni sposobno prenesti. Investitorji lahko uresničijo svoje namere kje drugje, kjer ne bomo govorili o ekološkem umoru. Tržaški zaliv s plitkim morjem in šibkim valovanjem je namreč že zdaj na meji sprejemljivosti za življenje živali in rastlin."

Ko mediji obveščajo ministre
Predsednik slovenskih Zelenih se je dotaknil tudi (ne)obveščenosti slovenskih politikov, sklicujoč se na besede okoljskega ministra Janeza Podobnika, da je za projekt izvedel iz medijev: "Hvala medijem, da so obvestili ministra. Vendar nas lahko skrbi, da uradna politika ne ve, kako daleč je projekt, ali šele v fazi študij ali je že podpisana kakšna pogodba."

S Čušem in idejo o čezmejnem referendumu (bil bi prvi tovrstni v Evropi) sta se strinjala Gianni Pizzati, predsednik Zelenih FJK, in Alessandro Metz, deželni svetnik, ki je opozoril na paradoks, da se lahko deželnemu predsedniku Riccardu Illyju kot nosilcu ideje o evroregiji zgodi nasproten učinek, če se bo še naprej govorilo le o ekonomskih, ne pa tudi ekoloških posledicah. Pierluigi Barbieri (Zeleni FJK) pa je dodal: "Imamo veliko znanja o tem prostoru, in noben projekt ne more mimo njega."

Slovenski in italijanski Zeleni, ki jih je zgodba o plinskem terminalu še tesneje združila, načrtujejo že za danes prvo posredovanje svojega znanja širši javnosti. V Miljah bodo priredili posvet pod motom Razumeti, da lahko odločamo.

EU pri oskrbi z energijo vse bolj odvisna od tujih virov
Pri tem je spomnil, da je EU pri oskrbi z energijo vse bolj odvisna od tujih virov. Leta 2030 bo unija po napovedih 90-odstotno odvisna od dobave nafte in 80-odstotno od dobave plina iz tretjih držav. Obnovljivi viri energije pa te odvisnosti še ne morejo znatno ublažiti. Edina realna možnost za EU je, da ukrepa na področju povpraševanja oziroma potreb po energiji, je pristavil.

VARNA IN ZDRAVA HRANA SAMO NA PAPIRJU

V juliju letos so se na kidričevskih poljih začele dogajati zelo neprijetne spremembe na poljščinah. Koruza in nekatere druge rastline so se začele sušiti in prizadeti kmetovalci so na pomoč poklicali kmetijsko svetovalno službo.
Brodnjak Ivan in Zadravec Danica sta se nemudoma odzvala in po skrbnih pregledih ugotovila, da so lahko vzrok težav samo zunanje emisije. Gospa Zadravec je po razvojni fazi koruze ocenila, da je prišlo do ekološkega onesnaženja v prvi polovici julija.
Na osnovi poškodb se je domnevalo, da gre za poškodbe koruze in drugih rastlin, ki jih je povzročila prevelika koncentracija fluora. Tako je menila tudi dr. Maja Ponikvar z inštituta Jožef Štefan, ki se ukvarja s proučevanjem vpliva fluoridov na zdravje ljudi. Odločila se je, da bo vzela v analizo vzorce iglavcev, koruze ter zemlje iz poškodovanih polj ter kot primerjavo še vzorce zemlje z nepoškodovanih površin.

V nadaljevanju so prizadeti in zaskrbljeni kmetje poklicali na pomoč inšpekcijo za okolje in inšpekcijo za kmetijstvo. Kmetijski inšpektor je nekako ugotavljal, da to ni v njegovi pristojnosti, okoljska inšpektorica pa ugotovi, da je kar se tiče vplivov iz okolja po dostopnih podatkih vse v redu.
Ministrstvo za okolje in prostor je v tem primeru tudi s sklepom zavrnilo možnost izvedbe uradnih analiz.
O težavah, s katerimi se srečujejo kidričevski kmetje, je bilo možno zaslediti v medijih Kmečki glas, Štajerski tednik in TV Slovenija.
Vse to se je dogajalo v času od konca avgusta do 20. septembra.
V tem času je kmetijski inštitut izvedel analizo silaže, katere rezultate je dobil tudi VURS in 21. 9. tudi dva kmetovalca. Oba sta dobila prepoved uporabe silaže, ostalim do danes še ni bilo sporočeno ničesar. To pomeni, da do danes niso dobili nobenih informacij in s to koruzno silažo ne vedo kaj početi.
Pri tem se poraja problem in vprašanje, kaj je z ostalimi poljščinami in vrtninami, ki so jih kmetje na tem območju posadili in so še danes v obtoku. Pšenica iz tega področja je bila že požeta, prodana in skladiščena. V času sušenja rastlin je bila pšenica še na njivah, v klasju, zato morebitne poškodbe seveda niso bile vidne. Glede na rezultate dveh silaž koruze lahko verjetno upravičeno domnevamo, da je tudi pšenica, ki je sedaj že v silosih gotovo oporečna in za zdravje potrošnikov škodljiva.

Na osnovi rezultatov analize danes vemo, da gre za ekološko onesnaženje s flouridi, ki v dveh primerih presegajo dovoljeno stopnjo za 6 do 8 krat. Na osnovi dostopnih podatkov ter pogovorov s kmeti iz tega okolja vemo, da je prizadetih preko 300 hektarjev njivskih in vrtnih površin.
Nerazumljivo je, da so vsi ti v tem primeru zdravstveno in materialno oškodovani ljudje ostali brez potrebnih informacij:
1. Ko gre za njihovo zdravje in s tem povezanimi informacijami pristojnih organov, ki so izostale.
2. Do danes niso prejeli nobenih informacij o analizah njihovih poljščin oz. vrtnin, ki jih sicer vsakodnevno uživajo, verjetno pa najdejo pot tudi do ostalih potrošnikov na tem področju.
3. Do danes ne vedo kdo je krivec in od koga lahko upravičeno zahtevajo odškodnine.

Zeleni Slovenije smo od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za okolje in prostor, Veterinarske uprave RS in Inšpektorata RS za okolje in prostor zahtevali odgovore na vprašanja:
1. Katere ukrepe so izvedli v času ko so bili seznanjeni s problematiko ekološkega onesnaženja na preko 300 ha njiv in vrtov?
2. Ali so opravili analizo vseh poljščin oz. vrtnin, ki jih ljudje na prizadetem območju pridelujejo in uživajo?
3. Kdo je povzročitelj tega ekološkega onesnaženja, ki za prizadeto okolje in ljudi predstavlja veliko ekonomsko škodo, predvsem pa ogroža zdravje ter življenja ljudi in živali?
4. Kakšne konkretne ukrepe ste že izvedli in kakšne predvidevate, da bi prizadetim pomagali v teh težavah, ki jih gotovo niso zakrivili sami?
5. V kolikor imate rezultate opravljenih analiz, prosimo za uradne podatke.

Seveda se ob tem porajajo tudi vprašanja na katera Zeleni Slovenije že dalj časa opozarjamo. Ugotavljamo, da gre za področje, ki ga vse stranke sicer umeščajo v svoje programe, a se mu glede na zakone in težave, s katerimi se srečujejo ljudje, dejansko posveča premalo pozornosti. Zeleni Slovenije ocenjujemo, da v tem konkretnem primeru odgovorni za varstvo okolja in zdravo prehrano (MOP, MKGP, Inšpektorat RS za okolje in Veterinarska uprava RS) prepočasi izvajajo z zakonom določene obveznosti.

DODATNO POVEČANJE OBSTOJEČE STOPNJE NEZAUPANJA
Ocenjujemo da se kakovost bivalnega okolja v posameznih okoljih v Sloveniji in s tem povezana pričakovana učinkovitost pristojnih državnih organov slabša oziroma na posameznih področjih prepočasi izboljšuje. Različne ankete ugotavljajo precejšnjo nezaupanje državljanov in državljank Slovenije v pravosodje in nekatere druge institucije, kar je izjemno zaskrbljujoče.
Tudi Zeleni Slovenije v stikih s številnimi ljudmi ter na podlagi lastnih anket, ki jih izvajamo ob različnih prilikah, opažamo veliko nezadovoljstva ljudi, ko gre za ukrepanje inšpekcijskih in drugih uradnih služb proti kršiteljem na področju ekologije in varstva narave.
Večje zaupanje, več sodelovanja in bolj sproščene odnose v Sloveniji lahko dosežemo samo z odgovornejšim delom vseh pristojnih institucij in posameznikov, v tem primeru velja to za MOP in MKGP in njihove pristojne službe Inšpektorat za okolje in prostor ter Veterinarsko upravo.

VOLK IN OVCA V ISTEM MINISTRSTVU
Poleg kakovostne zakonodaje sta potrebna tudi ustrezen nadzor in kaznovanje kršiteljev. Pri nas pa ne drugo in ne tretje ne deluje tako, kot bi moralo. Pristojne inšpekcijske službe se med seboj zelo dolgo dogovarjajo, katera je sploh pristojna, ko pride do kritičnih primerov. Takšen pristop namesto takojšnjega sodelovanja in usklajenega dela pa kršiteljem omogoča, da skoraj v večini ostajajo neodkriti, ekološko sanacijo pa krijemo vsi davkoplačevalci ali posamezni oškodovanci. Ta nepravilni pristop dejansko onemogoča izvajanje sicer solidno pripravljene zakonodaje in na drugi strani povzroča veliko okoljsko in ekonomsko škodo. Da so pri ogrožena zdravje in življenja ljudi ter živali verjetno ni potrebno posebej izpostavljati.
V Sloveniji moramo delo inšpekcij na področju ekologije in varstva narave ter zdravja potrošnikov zaostriti v smislu osebne odgovornosti. Prav tako je potrebno dopolniti zakonodajo, tako da bo zagotavljala sodelovanje in ne izogibanje ter neodvisno in učinkovito delo pristojnim službam.

Pričakujemo, da bodo pristojne inšpekcije podrobno preverile tudi morebitne izpuste emisij v okolje v TALUM-u d.d., prav tako od pristojnih pričakujemo, da bodo v tem primeru nedvoumno pojasnili kaj je vzrok te za prizadete kmete ekološke katastrofe.
Prizadeti kmetje so upravičeno več kot ogorčeni in to ne samo zaradi zmanjšanega ali uničenega pridelka, v primeru potrditve sedanjih sumov bodo namreč morali na lastne stroške uničiti tudi vso silažo. Ugotovljeni krivec, ki bi ga v tem primeru vsekakor morali odkriti, v kolikor so pristojni organi vse dosedanje postopke korektno in pravočasno vodili, bo seveda moral plačati odškodnino.
V nasprotnem primeru se bo ponovila, žal do sedaj že običajna praksa, ko posledice, ki jih povzročijo onesnaževalci na koncu drago plačamo nič krivi davkoplačevalci ali v tem konkretnem primeru mali kmetje.
Zeleni Slovenije bomo vztrajali na ugotovitvi krivcev oz. z zakoni določenih postopkih, ki bodo omogočili njegovo odkritje. Zahtevali bomo tudi ustrezne ukrepe, ki izhajajo iz naših vprašanj pristojnim Ministrstvom in so povezana z zdravjem ljudi in živali ter zagotavljanjem varne in zdrave hrane.
V primeru neuspeha pristojnih služb verjetno upravičeno pričakujemo odstop najodgovornejših, tudi ministra za okolje in prostor g. Janeza Podobnika ter ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ge. Marije Lukačič.