Intervju, Vlado Čuš – EU ne smejo voditi banke

Vlado Čuš

Programski nagovor predsednika stranke in nosilca kandidatne liste,  g. Vlado Čuš

KLIKNI

Pogovarjal se je Peter Avsenik (STA)

Intervju z nosilcem liste Zelenih na volitvah v EP Vladom Čušem.

 Za Slovenijo bo zelo koristno, če bo v Evropskem parlamentu imela zelenega poslanca, je prepričan predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš. Kot prioriteto njihovega prizadevanja je za STA izpostavil izboljšanje črpanja evropskih sredstev in obenem poudaril, da EU ne bi smele voditi banke, pač pa mora krmilo prevzeti politika in delati v korist ljudi.

Čuš, ki je na letošnjih evropskih volitvah nosilec liste, je izpostavil, da so Zeleni Slovenije stabilna in odgovorna stranka, zato se tudi zavedajo, da je treba na volitvah sodelovati z jasnim in transparentnim programom. Poudaril je, da bodo kmalu praznovali 25. obletnico stranke, in spomnil, da so prispevali tako k slovenski osamosvojitvi in demokratizaciji kot tudi k vstopu Slovenije v EU.

Tudi danes projekt EU po besedah Čuša zagovarjajo, toda “na drugačnih temeljih”. “Evropske unije ne smejo voditi banke. Politika mora prevzeti krmilo in delati za interese in v korist ljudi,” je povedal.

Evroskepticizem je po Čuševih besedah tudi posledica gospodarske krize, ki je EU našla “dokaj nepripravljeno”. Je pa opozoril, da “tisti, ki so proti, tudi sami nimajo nekih rešitev”.

Podobno po njegovih besedah velja tudi za Slovenijo, kjer je bila podpora EU pred desetimi leti bistveno večja kot danes. “Ko lipa cveti, je na njej polno čebel, potem pa odletijo drugam,” je pojasnil. Opozoril je, da se je Slovenija na krizo “zelo slabo pripravila”, razlog zato pa vidi v dokaj šibki demokraciji in pomanjkanju javne razprave o strateških usmeritvah države.

Obenem po oceni Čuša v Sloveniji ne znamo strateško izkoristiti prednosti, ki jih prinaša EU, kot je denimo prost pretok blaga in storitev.

Slovenija bi si po njegovih besedah v evropskem prostoru morala ustvariti status butične kmetijske proizvajalke, za kar ima zagotovljene vse naravne pogoje. Ekološki pridelki se dražje prodajajo, poleg tega se Slovenija na področju masovne proizvodnje ne more meriti denimo s Francijo.

Izpostavil je tudi pomanjkljivo črpanje evropskih sredstev in zagotovil, da bi Zeleni v tem pogledu lahko prispevali k večji učinkovitosti. Vsak evro, ki ga danes damo v Bruselj, se namreč po njegovih besedah pri povratku v Slovenijo oplemeniti z deset odstotki dodatka. Tu se verjetno vsi strinjamo, da gre za zelo dobre obresti, je poudaril.

Obenem je Čuš izrazil nasprotovanje egoizmu močnejših držav članic, saj se je prvič v 25 letih zgodilo, da bomo v EU dali manj denarja za kohezijo kot v preteklem obdobju, pri čemer gre za sredstva, “ki so v bistvu solidarnostna in bi jih bilo treba povečati”. Sedanji slovenski evropski poslanci so bili po njegovem mnenju v tem primeru preveč pasivni.

Zaradi krize je v težave zašel tudi evro kot valuta, po oceni Čuša tudi zato, ker države z evrom nimajo skupne monetarne politike in vzvodov, ki bi omogočili učinkovito in hitro ukrepanje.

Za predsednico Evropske komisije Zeleni Slovenije podpirajo kandidatko zelenih, Nemko Franzisko Keller. Sami sicer niso člani Evropske zelene stranke. Kot je pojasnil Čuš, želijo najprej priti v Evropski parlament in si zagotoviti enakopraven položaj.

Želijo namreč doseči več sprememb v prioritetah Evropskih zelenih. Po mnenju Čuša bi se ti morali več ukvarjati s socialnimi temami, razvojem gospodarstva ter vlaganjem v naravne danosti v regiji. Izpostavil je tudi, da bi več morali delati na recikliranju odpadkov in ne na novih sežigalnicah.

Medtem pa v Sloveniji po besedah predsednika Zelenih Slovenije manjka javne razprave o okoljskih temah. Tako denimo že dolgo opozarjajo, da je drugi blok jedrske elektrarne v Krškem v nasprotju z evropskimi energetskimi smernicami in strategijami najmočnejših držav v EU, denimo Nemčije.

Čuš je izpostavil tudi problematiko Teša 6 in opozoril, da bi podoben vložek v obnovljive vire energije zagotovil bistveno več delovnih mest, obenem pa bi omogočil stabilno energetsko oskrbo v naslednjih desetletjih.

“Slovenija mora učinkovito zaščititi svoje naravne vire, je Čuš spomnil na njihovo večletno kampanjo, da se pravica do zdrave pitne vode iz pipe vsem gospodinjstvom v Sloveniji zapiše v ustavo.

Čeprav Slovenci sodeč po raziskavah Eurobarometra okoljske problematike ne uvrščamo na visoka mesta med prioritetami, pa Čuš volilni potencial Zelenih Slovenije vidi pri deset odstotkih, sploh če bodo deležni takšne medijske podpore, kot jo imajo druge stranke, pa tudi nekateri, ko bodo stranka šele postali.

Se pa Čuš zavzema, da bi se neparlamentarne stranke pred naslednjimi volitvami v DZ povezale v en subjekt s skupnim imenovalcem. Le na ta način bi lahko uspele v bitki s parlamentarnimi strankami, ki so si po njegovih besedah medijsko in finančno “uzurpirale oblast”.

Opozoril je še, da imajo velike stranke tudi svoje satelite, ki “pridejo iz gozda, ustrelijo en naboj proti političnim tekmecem, potem pa izginejo”. Te novoustanovljene majhne stranke imajo samo en cilj; da z blatenjem nasprotnika ustvarijo zmedo na politični sceni.

To se je po njegovih besedah zgodilo tudi Zelenim. “Pred vsakimi volitvami je vzniknilo pet zelenih strank, ki niti stranke niso bile, danes pa nihče več ne ve zanje,” je pojasnil Čuš. Verjame sicer, da državljanke in državljani takšnim zgodbam v prihodnje “ne bodo več nasedali”.

 

Komentarji