Kaj še preostane malim strankam?

Oči javnosti so zazrte v oblikovanje nove vlade, stranke in liste, ki niso uspele preskočiti štiriodstotnega praga za vstop v parlament, pa tonejo v pozabo.

Največje razočaranje je na volitvah doživela Nova Slovenija. Volilci niso nagradili njenega štiriletnega koalicijskega partnerstva v vladi Janeza Janše. Odstopil je predsednik Andrej Bajuk, v stranki pa so še vedno prepričani, da imajo poseben status tako na desnici kot med zunajparlamentarnimi strankami: kot edini legitimni nosilci krščanskodemokratske tradicije pri nas, imajo pa tudi dva poslanca v evropskem parlamentu. Tiskovni predstavnik NSi Matej Tonin meni, da tudi v prihodnje ena sama stranka na desni ne bo mogla sestaviti koalicije, zato je delovanje proti manjšim zaveznicam neproduktivno.
Po njegovem je na desnici potrebna še ena stranka, ki bo dobivala od 10 do 15 odstotkov. V NSi težav s kadri ne pričakujejo, zaradi nekoliko skrčenih financ pa bosta potrebna racionalizacija in rahlo zmanjšanje osebja. Kot zmagovalci zadnjih volitev v evropski parlament želijo ta trend obdržati tudi prihodnje leto, se nato pripraviti na lokalne volitve in se čez štiri leta vrniti v parlament. O novem vodstvu bodo odločali na izrednem volilnem kongresu 15. novembra.

Drugačne poti v iskanju pozornosti bo prihodnja štiri leta morala iskati tudi stranka Lipa. Barbara Žgajner Tavš je prepričana, da je strankin rezultat glede na negativno kampanjo dveh desničarskih strank in na komaj polletni obstoj stranke relativno dober. “Parlament je zagotovo izgubil najbolj dejavno poslansko skupino,” meni Žgajner Tavševa in dodaja, da bo stranka z znanjem, ki so si ga pridobili v minulih letih, in s pomočjo entuziazma članov še naprej delovala “na strani posameznikov, ki jih politika zaradi lastnih interesov ali interesov vplivnih množic zapostavlja”.
“Glede na vložena sredstva smo zmagovalci,” pa pravi predsednik Liste za čisto pitno vodo in ljubljanski mestni svetnik Mihael Jarc, ki je stranki z idejo “en človek en glas”, po kateri bi imeli starši pravico voliti za svoje otroke, v prvem nastopu na parlamentarnih volitvah priboril 0,39 odstotka oziroma 4140 glasov. Nezadovoljen je z odnosom nekaterih medijev do manjših strank. Meni, da bi se morale stranke v javnih medijih pojavljati uravnoteženo, “tako kot se to dogaja v zahodni Evropi, tako pa je bilo že pred volitvami vse odločeno”. Jarc napoveduje, da bodo na lokalnih volitvah še uspešnejši.
Predsednik Liste za pravičnost in razvoj Stojan Auer pravi, da realno niso pričakovali preboja v parlament. Na volitve so šli zgolj zaradi širjenja svojega programa in predstavitve ideje o pokrajinah. Auer opozarja na to, da slovenski volilni sistem diskriminira regionalne stranke, in napoveduje ukrepanje proti tej neustavnosti. “Kljub vsemu je bila naša ideja dobro sprejeta in nam zato daje tudi nove upe za prihodnje lokalne volitve. Nenazadnje smo bili zmagovalci v ‘drugi ligi’,” pravi Auer in poudarja, da bodo čez štiri leta na parlamentarnih volitvah morda nastopili tudi v sodelovanju s katero drugo stranko.
Za Zelene so bile letošnje volitve “katastrofa za demokracijo”. “Ni nam bila dana možnost, da se predstavimo ljudem, zato jih veliko sploh ni vedelo, da kandidiramo,” toži predsednik stranke Vlado Čuš in napoveduje, da bodo v zvezi z medijskim predstavljanjem že sedaj poskusili spremeniti volilni zakon. Sicer pa bodo Zeleni nadaljevali dejavnosti na državni in mednarodni ravni ter se pripravili na prihodnje evropske ter lokalne volitve. “Če nič drugega, so zadnje volitve okrepile našo stranko s kakovostnimi posamezniki. Če smo doslej toliko let preživeli kot zunajparlamentarna stranka, bomo tudi še naprej,” napoveduje Čuš. Z rezultatom 2619 glasov ali četrt odstotka pa nikakor ni zadovoljen predsednik Stranke slovenskega naroda Zdenko Vinkov, ki je pričakoval vsaj kakšen odstotek več.
“Volitve v Sloveniji so farsa, primerljive z volitvami v Belorusiji in Ukrajini pred leti. Ni možnosti nobenih soočenj, saj vlada medijska blokada, ki se je zaostrila med Janševim vladanjem,” je oster Vinkov. Zaradi slabega rezultata bo na prihajajočem kongresu ponudil odstop, ne izključuje pa možnosti skupnega nastopa s “kompatibilno stranko”. Sicer pa, kot še pravi, “stranki ne bi bilo treba niti obstajati, če bi stranka SNS Zmaga Jelinčiča opravljala svoje delo, tako pa smo edina stranka, ki se dejansko bori za slovenske državljane.”

Desne stranke so nas začele povzemati
Predsednik KDS Jože Duhovnik priznava, da so v stranki zaradi napovedi javnomnenjskih raziskav na volitvah pričakovali več. Tudi on opozarja na medijsko blokado zunajparlamentarnih strank, saj zakon o volilni kampanji postavlja uveljavljeno strankarsko strukturo v bistveno boljši položaj. Po Duhovnikovem mnenju je NSi ostala pred parlamentom zaradi neprofilirane politike in posledične izgube baze, ki jo je v začetku podprla. “Z veseljem ugotavljamo, da smo s sloganom Družina, domoljubje, tradicija in veselje do življenja vrnili misel v slovensko zavest. Naenkrat so nas začele ostale desnosredinske stranke povzemati. To je dobro,” pravi Duhovnik. Navedbe NSi, da so samo oni nosilci krščanske demokratske tradicije, pa komentira tako: “Ljudje so nosilci idej in isti ljudje so lahko tudi grobarji. Čas pa je najboljši razsodnik, če odštejemo vsakdanji tepež, ki ga določene skupine uprizarjajo nad nosilci določenih idej.”
KDS namerava v prihodnjih letih opozarjati predvsem na socialno enakost vseh slojev, gospodarno uporabo javnih sredstev, medgeneracijsko sodelovanje, obvezno srednješolsko izobraževanje in povečanje sredstev za raziskovalno delo z zmanjšanjem obdavčitve. Stranka se trenutno organizira po občinah in regijah, pripravljajo pa se tudi za februarski kongres, na katerem bodo javnosti predstavili jasen vsebinski pogled v prihodnost.

Avtor: Gregor Gruber, 2008

Komentarji