Na kratko o aktualnih temah

Izpostavite tri ključna področja, ki se jih boste v primeru sodelovanja v novi vladi prednostno lotili?
V 21. stoletju bodo ključne življenjske teme voda, hrana in energija. Lastna pamet nam bo zagotovila učinkovito rabo vode in energije na trajnostni način ter energetsko oskrbo iz domačih obnovljivih virov. Prehranska samooskrba na večjem delu segmentov kmetijstva je uresničljiva.  S tem bomo ustvarili številna nova delovna mesta in zaščitili svoje naravne vire. Investicije na področju javne infrastrukture in tehnološke prenove slovenskega gospodarstva ob koriščenju evropskih sredstev, zelena davčna reforma in reforma zdravstva ter pravna država zahtevajo takojšnje ukrepe.

Kakšen je vrstni red potrebnih reform, ki bi jih zagnali, ter približna časovnica njihove izvedbe v novem mandatu?
Potrebno je izvesti ukrepe za takojšnjo izboljšanje konkurenčnega okolja v Sloveniji in pospešiti črpanje evropskih sredstev. Z ustreznimi zakonskimi spremembami bomo poskrbeli za pametno varčevanje s proračunskim denarjem vsepovsod, kjer sta prisotna klientelizem in korupcija. Odpuščanj ne bo, razen v agencijah za mešanje megle, bodo pa vsi zaposleni delali.

Potrebni zakonski ukrepi za zagon gospodarstva (6 – 12 mesecev), revizija privatizacije (6 mesecev), revizija škodljivih prodaj in pogodb – koncesij, odvzem nezakonito pridobljenega tajkunskega premoženja (trajna naloga), zakon o tujih vlaganjih (zagotoviti reciprociteto pri vlaganjih slovenskih firm v domicilnih državah tujih vlagateljev.

Naštejte prve tri ukrepe za konsolidacijo zdravstvenega sistema.
Zdravstveni sistem se pri nas ureja že več kot 20 let, vendar v realnem življenju zgleda, kot da ni od tega sveta, in zato ne funkcionira s polnimi pljuči v korist pacientov, ki smo plačniki tega sistema. Potrebno bo ukiniti škodljive pogodbe (koncesije na račun javnega zdravstva), izvesti revizijo javnih naročil in zagotoviti sredstva za več delovnih mest mladih zdravnikov iz medicinskih fakultet v Mariboru in Ljubljani.

Na katerih spremembah bi morala sloneti morebitna nova pokojninska reforma?
Cilj reforme mora biti povečanje vplačil v pokojninski sklad in posledično dvig pokojnin in drugih prejemkov:

– Iz naslova gospodarske rasti – več zaposlenih in višje plače
– več vplačil iz naslova boljše oskrbe in upravljanja skupnega premoženja, ki je v lasti države oz. vseh državljanov, le-to mora delovati za koristi skupnosti (dobički bank, javnih podjetij, preprodaja elektrike, lesa …)
– učinkovito zatiranje korupcije in organiziranega kriminala (manj oškodovanja javnega sektorja pomeni več denarja v pokojninski sklad …).

Ali je treba po vašem mnenju povečati sredstva za visoko šolstvo, znanost in razvoj? Če da, kaj so viri financiranja?
Sredstva za visoko šolstvo, znanost in razvoj je treba povečat vsaj na evropsko povprečje. Znanost, raziskave in razvoj so strateške naložbe vsake države. Nujna pa je notranja racionalizacija, saj se denar netransparentno troši. Prednost morajo imeti projekti, kjer sodelujejo institucije šolstva in gospodarski subjekti.

Vire financiranje vidimo v proračunu in sovlaganju gospodarstva pri razvoju novih izdelkov. Zeleni Slovenije imamo pripravljen predlog Zakona o inovacijskem podpornem okolju (ureja strokovno in finančno pomoč inovatorjem v vseh fazah inovacijske dejavnosti: od ideje do prototipa, preizkusov in pravne zaščite pravic inovatorja …).

Kakšni so vaši načrti glede javnega sektorja, kako bi zmanjšali plačno maso ter povečali njegovo učinkovitost?
Slovenja bo morala narediti potrebne korake za dolgoročno vzdržnost državnega proračuna. Ob nizki gospodarski rasti bo to pogoj za kakršno koli spodbudno gospodarsko politiko. Kakšen javni sektor in katere javne službe želimo imeti bo odvisno tudi od prihodkov proračuna. Glavna težava slovenskega javnega sistema ni obseg storitev, ki jih zagotavlja ampak njegova neučinkovitost. Zadnji dogodki v zvezi s subvencijami v energetiki in prevozi dijakov in študentov pa kažejo tudi na slabo načrtovano tekočo proračunsko porabo. Javni sektor je potrebno financirati iz proračuna po dejanskih potrebah in upravičenosti, ne pa po nekih indeksih na prejšnja leta. Zeleni Slovenije smo proti odpuščanju razen v primerih, ko gre za nesposobne in zaposlene v politično ustanovljenih agencijah za mešanje »zraka«. Za večjo učinkovitost je nujno intenzivirati uvajanje informacijskih tehnologij, poenostaviti postopke ter uvesti nagrajevanje po delovnih učinkih in inovativnosti.

V kakšnih primerih bi moral nosilec javne funkcije odstopiti s položaja in ali so potrebne spremembe zakonodaje?
Najprej moramo urediti pravosodje, posebej sodstvo, tako da bomo dobili učinkovito pravno državo s posluhom za pravičnost. Ko bo zaupanje ljudi v sodstvo vzpostavljeno, bodimo prepričani, da bo vsak nosilec javne funkcije hitro odstopil že v primeru utemeljenega suma, ki zajema konkretne dokaze. V tem trenutku ni potrebna sprememba zakonodaje, saj bi z njo ob slabih zakonskih rešitvah lahko posegli v ustavne pravice. Nujen pa je sprejem etičnega kodeksa, kateremu bi se zavezali nosilci javnih funkcij.

Ste naklonjeni morebitnim spremembam volilnega sistema, če da, na kakšen način? Ocenjujete, da je potrebno spremeniti še katero določilo v ustavi?
Prvi problem v Sloveniji je nedostopnost demokracije do državljanov, drugi problem je neustrezen volilni sistem, tretji je za državljane povsem neustrezna referendumska zakonodaja, četrti problem pa je nepluralnost medijev. Demokracija pa izgubi smisel, če ni dostopna ljudem.

Sedanji volilni sistem ne odraža volje državljanov na volitvah. Potrebna je temeljita reforma volilnega sistema. Zeleni Slovenije podpiramo uvedbo kombiniranega volilnega sistema. Po predlogu bi volivec izbral enega kandidata, ki bi bil izvoljen po večinskem sistemu, hkrati pa bi podobno kot zdaj izbral tudi stranko.

Kakšno je vaše stališče do privatizacije državnih naložb? Kako boste ravnali s tistimi, ki že tečejo (Telekom, Aerodrom, NKBM), in kakšni so načrti za nove privatizacijske postopke?
Državno, to je naše skupno premoženje mora funkcionirati v korist državnega proračuna. Na teh volitvah dejansko odločamo predvsem o tem, komu bomo v oskrbo in upravljanje izročili več milijard vredno skupno premoženje in še štiri državne proračune oziroma skupaj okrog 45 do 50 milijard evrov! Zeleni Slovenije smo proti “razprodaji” državne lastnine. Nismo pa nasploh proti privatizaciji. Vendar podjetja, ki so strateško (geografsko, energetsko, naravni viri) pomembna za naš gospodarski razvoj, ne smemo prodajati. Morajo pa vsakokratne vlade in odgovorni management prevzeti osebno odgovornost za povzročeno poslovno škodo v državnih podjetjih. To bomo Zeleni Slovenije skozi zakonodajo takoj spremenili. Privatizacije, ki so v teku bomo preverili in po potrebi ustavili, že realizirane pa revidirali s ciljem preprečiti nova oškodovanja našega skupnega premoženja.

Kateri so glavni ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja in povečanje konkurenčnosti gospodarstva (davčna politika, odprava administrativnih ovir, …)?
Kriza je razgalila napake starih vzorcev in Slovenci danes že razumemo, da je naš politično ekonomski model zavožen. Spoznanje kako in zakaj je zavožen, pa še ni prevladalo. Kaj imajo v razvitih državah EU in mi nimamo? Učinkovito javno upravo in pravno učinkovito državo, za začetek. V Avstriji potrebujete tri tedne za gradbeno dovoljenje, v Sloveniji pa preteče več let samo za to, da se sprejme strategija prostorskega razvoja. Med ukrepi izpostavljamo s strani pri nas uspešnega dela gospodarstva največkrat omenjene: stabilna zakonodaja na daljši rok, nižja obdavčitev dela, socialna kapica, prožnejša delovnopravna zakonodaja(da bi laže zaposlovali in ob izgubi naročil laže odpuščali), poenostavitve upravnih in drugih postopkov z manj birokracije, dvig meje prihodkov za normirane stroške na sto tisoč evrov in 80 odstotkov normiranih stroškov ter uvedba avstrijskega modela prehoda sezonskih delavcev na zavod za zaposlovanje.

Kako nameravate nadaljevati s konsolidacijo javnih financ in uresničevanjem fiskalnega pravila?
Dokler ni družba zdrava, ne morejo biti zdrave banke in gospodarstvo. Rešiti banko je lahko enostavno. Ustanoviš slabo banko, ki jo prevzame država, s čimer banke sanira, da lahko te normalno poslujejo naprej. Ni pa vseeno ali potem delajo naprej slabo ali dobro. To je odvisno od gospodarskega sistema. Za konsolidacijo javnih financ potrebujemo okolje brez korupcije in monopola, zanesljiv pravni sistem, zanesljiva sodišča, ekonomsko svobodo in konkurenco. Stopnje zadolževanja, ki jih beležimo v lanskem in letošnjem letu so že prevozile rdečo luč na semaforju. Država mora varčevati tam, kjer je potrebno. Fiskalno pravilo je potrebno uresničevati.

Kakšni so vaši načrti na področju reformiranja delovnopravne zakonodaje, zmanjševanja brezposelnosti, še posebej za mlade?
Gospodarska kriza je prizadela mlade, bolj kot katero koli drugo skupino. Zeleni Slovenije želimo izboljšati zaposlitvene možnosti mladih in njihovo sodelovanje v družbi. Zato bomo odločno podpirali več naložb v ustvarjanje novih delovnih mest za prvo zaposlitev in tudi za starejše od 50 let, ki težko najdejo zaposlitev. Končati želimo z nepoštenimi načini zaposlovanja, kot je primer neplačanih pripravništev idr. Delovno pravno zakonodajo je potrebno skozi socialni dialog urediti v korist hitrejšega in večjega zaposlovanja ter ustvarjanja konkurenčnega okolja.

Kako boste zagotovili finančna sredstva za izvedbo investicij v infrastrukturo (promet, energetika, telekomunikacije)?
Jasno je da mega investicij ne bo brez finančnih virov. Kako bomo gradili drugi tir do Luke Koper, če ne moremo popraviti električne napeljave, ki jo je na primorski progi uničil žledolom? Iz proračuna velikih naložb še nekaj časa na bo, javno-zasebna partnerstva so redka, zadružništvo in koncesije so lahko manjši del rešitve. Preostanejo nam evropski skladi in zasebne naložbe. Slovenski interesi bodo v Bruslju učinkoviteje zastopani. Za to pa bomo najprej uredili državo tako, da bo vedela katere so naše strateške prioritete.

Ste pri zagotavljanju energetske oskrbe naklonjeni jedrski energiji (drugi blok NEK)? Kakšno je vaše stališče do GSO?
Zeleni Slovenije izpostavljamo, da že zdaj sami proizvedemo dovolj energije iz obnovljivih virov, torej vode, sonca in vetra, za vsa slovenska gospodinjstva. Možnosti za izkoriščanje obnovljivih virov je dovolj. Vodni viri ponujajo dodatno hidroenergijo, pri vetrnih elektrarnah smo na repu v EU, naložbe v sončne elektrarne so se tako rekoč ustavile, v največji meri pa je neizkoriščena geotermalna energija. Prava pot za Slovenijo je, da se odpovemo jedrski energiji in si zagotovimo, da bomo leta 2050 imeli samo obnovljive vire in bomo zanje plačali čim manj.

Zeleni Slovenije nasprotujemo GSO, ker so v nasprotju z zakoni narave in ker proizvajalci niso dokazali varnosti za človeka in živo naravo!

Kako boste poskrbeli za čim bolj učinkovito črpanje sredstev EU?
Imamo veliko projektov, ki bi lahko izgubili evropski denar, če ne bodo končani v tem in naslednjem letu. Država mora vzpostaviti mrežo pisarn, ki bodo zagotavljale brezplačno strokovno pomoč vsem, ki kandidirajo za sredstva iz EU skladov – potencialnim podjetnikom, raziskovalcem, inovatorjem ne smemo jemati dragocenega časa za proučevanje „razpisnega jezikoslovja” in pravniškega jezika. Ključno je, da upravičeni izdatki nastanejo do 31. decembra leta 2015. Samo ti bodo upravičeni do povračila iz EU.

Kakšne reforme bi po vašem mnenju potrebovala EU v luči trenutnega procesa po evropskih volitvah?
Menimo, da je edina pot naprej več Evrope, ne manj. EU naj začne govoriti s skupnim stališčem, ko gre za zunanjo in varnostno politiko. EU zakonodaja se naj ukvarja s kapitalnimi vprašanji kot npr. na področju okolja in infrastrukture, skupne energetske politike, povezovanja znanosti in raziskav, pravne varnosti, zdravstvene oskrbe, monetarnega sistema, davčne politike, ustvarjanja konkurenčnega okolja in še kaj. Članicam je potrebno pustiti več pristojnosti na vseh področjih, kjer se z »lokalno« obravnavo znotraj držav lahko doseže boljše učinke, racionalno in z manj administriranja.

Kako naj Slovenija okrepi svojo vlogo v regiji? Kateri deli sveta so po vašem mnenju prioritetni za krepitev političnih in gospodarskih odnosov?
Problem Slovenije danes je, da na nobenem področju ni glavna. Niti v srednji Evropi, kamor geografsko najbolj gravitiramo. Slovenija mora postati vodilna gospodarska sila v regiji, zlasti na področjih na katerih je ali pa je že bila v svetovnem vrhu (letalska industrija, avtomati Las Vegas, vodne turbine in oprema za hidroelektrarne, elektroindustrija, lesnopredelovalna, kovinarska, gradbeništvo……). Največ potenciala za krepitev gospodarske uspešnosti imamo znotraj EU

S katero od političnih strank bi se po volitvah lahko povezali oz. s katero ne?
Da zmaga slaba rešitev, je dovolj že to, da dobra ne naredi ničesar. Zeleni Slovenije želimo državo, kjer zmaga dobro, dobra ideja ali zakon. Ni važno, kateri politični opciji pripada in ne glede na to, komu je treba stopiti na „prste”. Povezujemo se lahko levo in desno, imamo pa Etični kodeks Zelenih Slovenije, ki bi ga morali koalicijski partnerji spoštovati. Samo tako je neka ekipa sposobna realizirati zastavljene projekte in prevzeti odgovornost pred slovenskim narodom ter državljani in državljankami Slovenije.

Komentarji