OB 25. OBLETNICI USTANOVITVE DEMOSA

Brez Demosa ne bi bilo slovenske države. Demos je bil tisti, ki se je odločil za osamosvojitev in jo tudi izpeljal. Demosov pomen za osamosvojitev gledano iz današnje perspektive je bil absoluten. Demos je takrat tudi dokazal, da je sposoben združevati različne sile.

Odločitev za osamosvojitev je padla na znamenitem sestanku predstavnikov Demosa 9. in 10. novembra 1989 v Poljčah. Ko je bil pripravljen prvi osnutek zakona o plebiscitu, je tega podprlo 126 delegatov v takratni slovenski skupščini, kar je bilo toliko, kot je imel glasov Demos. Tudi mednarodno okolje plebiscitu ni bilo naklonjeno. Demos je imel pri projektu osamosvojitve nasprotnike tako doma kot v tujini, kjer so nam osamosvojitev odsvetovale tudi ZDA. Nato so potekali različni sestanki z opozicijo, ki nam jo je uspelo pridobiti za zakon, za katerega so nato glasovali skoraj vsi delegati. Demos je takrat dokazal, da je sposoben združevati različne sile.

Ob petindvajseti obletnici ustanovitve Demosa se v Sloveniji srečujemo s krizo. Iz navidezno uspešne zgodbe o uspehu smo postali primer nefunkcionalne družbe. Premikamo se zgolj po inerciji, v katero nas potiska mednarodno okolje. Spričo očitnega napredka večine drugih nekdanjih evropskih komunističnih držav to pomeni, da v resnici nazadujemo. Žalosten dokaz tega so neprimerne in nedržavotvorne nedavne izjave sedanjega predsednika državnega zbora dr. Milana Brgleza v neki nizko nakladni tedenski reviji, ki bi naj imela mladostni pomen. Ali gre pri njemu (in narodu) za pomanjkanje narodnega čuta? Nekaj je gotovo. Država brez patriotizma bo tudi država brez duha in brez cilja! Kot takšna pa se ne bo nikamor premaknila.

Kakšna bo usoda države, je zdaj odprto vprašanje, saj so jo »preoblečeni ideologi prejšnjega režima« v obliki novodobnih tajkunov spravili na beraško palico. Vemo pa, da je tudi Jugoslavija propadla ker ti isti ideologi niso znali reševati ekonomije niti takrat, ko so imeli absolutno oblast kot komunistična stranka.

Politično stanje, ki se je uveljavilo v današnji državi Sloveniji ne deluje, ker sta v njem dva subjekta. Na eni strani imamo historični subjekt, ki svojo prisotnost gradi na ontoloških temeljih ter je v posesti vseh parametrov resničnosti in je zato v svoji historičnosti ali zgodovinskosti naraven in svoboden. Na drugi strani imamo subjekt, ki pa je parahistoričen, torej ideološko postavljen, ki mu je bila vzeta resničnost in ne more obstajati, razen z nasiljem ali s prevaro. Politični sili s tako različnimi usmeritvami ne moreta sobivati in družbi zagotoviti statusa svobodne, suverene in uspešne države.

Slovenska tranzicija se je »sfižila« tudi po zaslugi Demosovih strank. Z notranjimi konflikti, kjer se je prevečkrat šlo za prestiž, so prehitro razpadli in omogočili starim nedemokratičnim silam, da so tranzicijo usmerjali po lastni meri. Ti so zato tranzicijo ves čas držali v svojih rokah in jo tako »pilotirali«, da se je zdelo, kakor da odhajajo. V resnici pa so za to zunanjo fasado ustvarjali stanje, ki jim je omogočilo preživetje in nadaljnji obstoj. Danes se nam ponavlja tisto, česar smo se takrat želeli rešiti.

Najhujša od vseh nepismenosti je politična nepismenost državljanov in državljank. In te je v Sloveniji ogromno. Vemo kdo obvladuje dominantne medije v Sloveniji, ki so na področju političnega opismenjevanja v celoti zatajili, dušijo demokracijo in družbeni razvoj ter odločilno krojijo vse volilne rezultate.

Ideje Zelenih Slovenije morajo zavladati. Fokus Zelenih Slovenije je pravna in socialna država, inovativna družba, zelena delovna mesta, kakovost življenja ljudi, solidarnost, mladi. To je vizija za povrnitev dostojanstva in zdrave prihodnosti. Le z odgovori na ključna vprašanja, ki pestijo slovensko družbo danes, se bomo lahko pobrali. Odgovore na zapletene gospodarske in družbene razmere v najboljši možni meri lahko ponudi zgolj neobremenjena stranka z jasno vizijo za prihodnost.

Slovenija potrebuje vsaj osem let vladanja z zeleno opcijo v parlamentu in vladi, da spravimo Slovenijo tja, kamor spada in kjer bi lahko bila že danes. Če se ozremo po državah EU, ugotovimo, da tam, kjer so v parlamentu Zeleni, ljudje živijo bolje. In tudi krize ne poznajo ali pa je odpravljena. Zelene vsebine imajo te uspešne evropske države v svojih razvojnih konceptih. Tudi Slovenija se je k njihovemu uresničevanju v okviru EU zavezala. Razlika pa je očitna. V Sloveniji z uvedbo ukrepov zamujamo, saj jih uvajamo po nareku EU. V uspešnih evropskih državah pa te ukrepe ustvarjajo sami in so zato zmeraj v prednosti. Bomo še naprej samo prepisovali in še to pogosto narobe?!

 

Vlado Čuš,
predsednik Zelenih Slovenije

Komentarji