Poziv vladi in ministrom – z mokrišči upravljajte trajnostno in gospodarno

Ob jutrišnjem (2. februar) mednarodnem dnevu mokrišč

Pri ohranjanju mokrišč imajo pomembno vlogo ljudje. Na eni strani so z reko povezani in z njo živijo, na drugi strani se morajo braniti pred vedno pogostejšimi podnebnimi dogodki. Zato je letošnji poziv Zelenih Slovenije namenjen odgovornim ministrom v sedanji slovenski vladi: “Poskrbite, da bomo z mokrišči  upravljali trajnostno in gospodarno, tako da se bo izboljšala tudi kakovost življenja ljudi ob rekah oz. mokriščih”.

Kaj sploh je mokrišče? Mokrišče je področje, ki je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogoča razširjenost rastlinskega in vodnega življenja, ki za rast in razmnoževanje potrebuje mokro ali občasno mokro prst. Izraz mokrišča zajema območja močvirij, nizkih barij, šotišč, stalna in začasna območja proste vode, poplavne površine, manjše stoječe vode in morja, ki ob oseki ne presegajo globine šestih metrov in podzemna mokrišča. Izjemna je vloga vitalnih mokrišč pri vedno pogostejših in intenzivnejših naravnih dogodkih, ki so posledica podnebnih sprememb. Med številnimi tipi mokrišč so globalno pri tem najpomembnejša obalna mokrišča kot so mangrove ali obalni koralni grebeni, med celinskimi pa naravni nižinski tokovi rek s poplavnimi ravnicami in deltami ter šotna barja.

Tako imenovana Ramsarska konvencija je začela veljati leta 1975, Slovenija pa je k njej pristopila leta 1992. Države pogodbenice so se s podpisom konvencije obvezale, da bodo izvajale politiko razvoja, ki ne bo ogrožala obstoja mokrišč, ampak zagotavljala smotrno rabo in varstvo ter trajno ohranila biotsko raznovrstnost vseh mokrišč. Ramsarska konvencija danes vključuje že večji del držav z vsega sveta. Kljub temu mednarodnemu sporazumu pa so danes mokrišča na seznamu najbolj ogroženih ekosistemov na Zemlji. Podatki kažejo, da z ohranjenimi obalnimi mangrovami lahko občutno znižamo tako poplavni val morja kot tudi moč vetra in z vsakim hektarjem mangrov ali obalnih močvirij lahko letno prihranimo več kot 14 tisoč EUR, medtem ko je vsak hektar zdravega koralnega grebena »vreden« več kot 31 tisoč EUR. Poleg tega so ta območja med biotsko najbogatejšimi ekosistemi. Poplavne ravnice so ogromna naravna spužva, ki če so ohranjena, lahko shranijo ogromne količine vode in jo porazdelijo po celotnem območju. S sonaravnim urejanjem in obnovo poplavnih ravnic so te najboljša zaščita pred poplavami. Šotna barja pokrivajo 3% zemeljske površine in so pomemben vodni zbiralnik, v njih pa je shranjena dvakrat večja količina ogljika kot v vseh gozdovih na svetu skupaj.

Kljub vedno večjemu zavedanju kako pomembno vlogo imajo mokrišča pri zmanjševanju posledic naravnih nesreč in izrednih vremenskih dogodkov, mokrišča še vedno uničujemo in spreminjamo. Človek je v dobrih 100 letih uničil več kot 64% svetovnih mokrišč.

V Sloveniji imamo še vedno nekaj razmeroma dobro ohranjenih mokrišč, ob rekah in v poplavnih ravnicah, na kraških poljih in na visokih planotah (šotna barja), ki znatno prispevajo k poplavni varnosti in blažijo ali uravnavajo izredne dogodke.

V Sloveniji mokrišča pokrivajo 5,9 odstotka vsega ozemlja. Skupna površina evidentiranih mokrišč v Sloveniji obsega 98.760 hektarjev, torej 5,9 odstotka ozemlja države. Prvi slovenski predstavnik na svetovnem spisku mokrišč po Ramsarski konvenciji so bile Sečoveljske soline. Podatki kažejo, da je bilo pri nas v zadnjih desetletjih izgubljenih okoli 70 tisoč hektarjev mokrišč (to pomeni 40 odstotkov mokrišč glede na stanje v 50-ih letih prejšnjega stoletja). Največ jih je bilo izgubljenih v obalnem pasu in poplavnih ravnicah ob srednjih tokovih rek. Gre za dragocene dele slovenske narave, ki jih moramo ohraniti. Tudi reko Muro z njenimi mokrišči. Le-ta s svojimi še ohranjenimi naravnimi brežinami, poplavnimi gozdovi, travniki, logi, mrtvicami in rečnimi rokavi neprecenljivo naravno okolje, ki ga je treba spoštovati in ohranjati.

Naloga ministrov in vlade  bo tudi bolje povezati vodnogospodarski, kmetijski (gospodarski) ter okoljski sektor, da bodo lahko skupaj z lokalnimi skupnostmi učinkoviteje poskrbeli za trajnostno upravljanje in razvoj območja mokrišč.

Komentarji