Računsko sodišče: Za poplave so odgovorni okoljski ministri

Avtor: Barbara Oprčkal

Kdo je tisti, ki je najbolj odgovoren za zagotavljanje poplavne varnosti in porabo evropskih sredstev v ta namen? Računsko sodišče meni, da država oziroma okoljski ministri od leta 2007.

“Ministrstvo in agencija evropskih sredstev za zmanjšanje škodljivega delovanja voda v obliki poplav nista uporabljala dovolj učinkovito,” so ugotovili na računskem sodišču.

Računsko sodišče je izvedlo revizijo učinkovitosti uporabe evropskih sredstev za zaščito pred poplavami od 1. januarja 2007 do 7. marca 2014, želeli pa so preveriti, ali je Slovenija učinkovito porabila razpoložljiva evropska sredstva za zmanjševanje škodljivega delovanja voda v obliki poplav.

V okviru revizije je računsko sodišče pod drobnogled vzelo ministrstvo, pristojno za okolje, in agencijo za okolje (Arso), ugotovitve so skrb zbujajoče.

Napredek premajhen

Na novinarski konferenci je predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel predstavil rezultate revizije in kot glavno problematiko poudaril veliko zamudo zaradi nezadostno pripravljenih projektov in porabo denarja za namene, ki se samo delno nanašajo na poplavno varnost.

Računsko sodišče je tako ugotovilo, da pristojno ministrstvo leta 2007 ni imelo izdelanih programskih in strokovnih podlag, ki bi mu omogočale izbor takšnih projektov, ki bi največ pripomogli k zmanjševanju poplavne ogroženosti. Razpolagalo je zgolj z okvirnimi strateškimi usmeritvami in opisno določenimi cilji ter poznalo nekatera poplavno najbolj ogrožena območja, “niso pa bila poplavna območja sistemsko določena in ovrednotena glede na škodni potencial”, navajajo v revizijskem poročilu.

Po letu 2007 je ministrstvo pripravilo več podzakonskih predpisov za področje poplavne varnosti, vendar pa določila in pojmi v teh predpisih med seboj niso usklajeni, še poudarjajo.

Neučinkovito črpanje sredstev

Nekaj je bilo storjenega, vendar po mnenju računskega sodišča še vedno veliko premalo, ključno pa je: “Ministrstvo in agencija evropskih sredstev za zmanjšanje škodljivega delovanja voda v obliki poplav nista uporabljala dovolj učinkovito. Priprava in izvedba projektov v programskem obdobju 2007–2013 nista bili izvedeni vsebinsko učinkovito in časovno dovolj učinkovito, priprava projektov za novo programsko obdobje 2014–2020 pa ni bila bistveno bolj učinkovita kot v preteklem programskem obdobju,” so poudarili na računskem sodišču, ki od ministrstva in agencije zahteva predložitev odzivnih poročil.

Za obvladovanje poplavne ogroženosti na obstoječih poplavno ogroženih območjih sta ministrstvo in agencija v obdobju, na katero se nanaša revizija, izvajala tudi tako imenovane redne dejavnosti, vendar računsko sodišče meni, da bi se poplavna varnost lahko pomembno izboljšala že, če bi država v večjem obsegu izvajala redna vzdrževalna dela na vodni infrastrukturi.

Poplave in Slovenija v številkah

‒ Poplave ogrožajo tri tisoč kvadratnih kilometrov površine Slovenije.
‒ Na območjih, kjer je možnost katastrofalnih poplav, živi kar četrtina prebivalcev.
‒ Na območju zelo pogostih poplav živi vsaj 10 tisoč prebivalcev.
‒ Skupna ocenjena škoda in posledic večjih poplav od leta 1990 do danes (brez tokratnih) presega 1,5 milijarde evrov.
Devet smrtnih žrtev
‒ Ocenjena škoda na vodni infrastrukturi v obdobju od leta 2007 do leta 2013 znaša 424 milijonov evrov.

“Odgovornost upravljanja z vodami je najprej odgovornost države, ta pa žal dopušča posege v naravo, ki škodo potencialno še povečujejo,” je poudaril predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.

Kdo je krivec?

Na vprašanje, kdo je kriv, da se evropska in nacionalna sredstva (vodni sklad) ne porabljajo ustrezno in v dovolj velikem obsegu, da bi reševali problematiko, je Vesel kot krivca navedel državo oziroma vse ministre za okolje, predvsem tiste, ki so ministrovali na začetku programskega obdobja 2007–2013. V tem obdobju so ministrovali: Janez Podobnik, Karl Erjavec, Roko Žarnić, Franc Bogovič in od marca 2013 Dejan Židan.

Za komentar na očitke smo prosili vseh pet ministrov.

Karl Erjavec, minister za okolje in prostor od 2008 do 2010

Erjavec je glede očitkov dejal, da je bil minister za okolje premalo časa, saj je moral po dobrem letu odstopiti zaradi poročila računskega sodišča. Kot je pojasnil, so bile takrat težave pri črpanju evropskih sredstev zato, ker projekti in programi niso bili pripravljeni in je bilo črpanje nemogoče. “Sam sem veliko pozornosti namenjal poplavni varnosti, a če nisi ves mandat minister, težko karkoli postoriš, tako da ne čutim nobene odgovornosti,” je povedal. Zanima pa ga predvsem, kaj se bo dogajalo v prihodnje, ali bo vlada res namenila zadosti pozornosti tem vprašanjem. “Mislim, da je na področju poplavne varnosti treba delati zelo operativno. Treba je sprejeti ustrezno strategijo in v novi finančni perspektivi nameniti določena evropska sredstva za povečanje poplavne varnosti,” je poudaril.

Franc Bogovič, minister za kmetijstvo in okolje od 2012 do 2013

Bogovič je zatrdil, da je v dobrem letu, ki ga je imel na razpolago kot minister, porabil ogromno časa in energije, da so na področju vodarstva naredili premike. Naštel je nekaj konkretnih ukrepov, s katerimi so reševali to problematiko. Kot prvo so določili 62 najbolj ogroženih območij in zanje predvideli ukrepe ter jih ocenili. Pogovarjali so se tudi z evropsko investicijsko banko, z mrtve točke so premaknili stvari, povezane s črpanjem kohezijskih sredstev. “V času, ko sem bil minister, smo vse naredili zato, da smo začeli protipoplavne ukrepe na Savinji in jih pospešili na Dravi,” je navedel in kot premik na tem področju izpostavil še pogovore z Arsom in delo na projektu BOBER. Kot ključen napredek pa je izpostavil formiranje skupine za pripravo koncepta reorganizacije področja vodarstva. “Ne pristajam na to, da so vsi ministri enako krivi,” je sklenil Bogovič.

Odzivov od preostalih ministrov še nismo prejeli.

V tem programskem obdobju je bilo na razpolago 74,2 milijona evrov evropskih sredstev (sredstva so na voljo do konca leta 2015), do konca leta 2013 pa jih je država porabila 23,2 milijona evrov, je dejal Vesel in ob tem še poudaril, da se je večji del črpanja teh sredstev začel šele proti koncu obdobja. Leta 2010 tako še ni bilo ne duha ne sluha o začetku katerega izmed začrtanih projektov.

Ti projekti so sicer trije:
‒ Bober (spremljanje in analiziranje vodnega okolja), ki samo delno nanaša na poplavno varnost,
‒ zagotovitev poplavne varnosti na področju Savinje,
‒ zagotovitev poplavne varnosti na področju Drave.

Država je tako po mnenju Vesela tista, ki ima večjo odgovornost kot občine. “Najprej bi morala domačo nalogo narediti država,” je prepričan.

Ministrstvo mora v 90 dneh izdelati:

‒ načrt za spremembo predpisov z namenom doseči usklajenost in jasnost pojmov ter določil, ki se nanašajo na poplavna območja,
‒ načrt aktivnosti,
‒ terminski in organizacijski načrt priprave in izvedbe tistih projektov, ki jih namerava realizirati z evropskimi sredstvi.

Komentarji