ROJSTNI DAN ZELENIH SLOVENIJE

Predsednik Zelenih Slovenije o izzivih, ki so pred našo mlado državo

Svetovno zeleno gibanje je pognalo korenine tudi na naših tleh in tako smo v Mostecu pri Ljubljani 11. junija 1989 na kongresu ustanovili Zelene Slovenije kot stranko, ki se je takoj aktivno vključila v aktualno politično življenje Slovenije. Nastali smo torej v času ko so nastale tudi druge demokratične stranke, ki so se udeležile prvih demokratičnih volitev leta 1990. Na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 nas je podprlo zaokroženo 9 % volivcev. V letu 1996 smo izpadli iz parlamenta. Prestop prvega predsednika stranke Dušana Pluta in vseh poslancev l. 1994 v danes propadlo LDS je velik madež na imenu naše stranke, ki je za sabo povlekel hude negativne posledice.  Te so vidne še danes. Drugi del problema je bil na politični ravni. V parlamentu, se ne izrekaš le do okoljskih vprašanj, v ospredju so tudi druge teme, in takratno vodstvo teh pritiskov očitno ni zdržalo zaradi ideoloških razhajanj.

Kar nekaj je bilo posameznikov, ki so v petindvajsetih letih delovanja iskreno verjeli v Zelene in slovensko demokracijo ter v osamosvojitev Slovenije. Posamezniki so pri tem veliko tvegali, tudi osebno svobodo. Poklon gre vsem, ki so s srcem pomagali pri nastajanju Zelenih Slovenije, delovali v dobro države in niso prestopali v druge politične stranke. Evidentno je, da smo danes Zeleni Slovenije edina resna zelena stranka, ki uradno neprekinjeno programsko deluje  od 11. junija 1989. V teh letih smo se udeležili vseh parlamentarnih in lokalnih volitev, po vstopu Slovenije v EU pa tudi evropskih. Se lahko katera od zelenih strank, ki so rasle tudi po nareku »stricev iz ozadja«, primerja z Zelenimi Slovenije?!

Po zadnji znani javnomnenjski anketi Euro barometra je v razvitih članicah EU na vrednostni lestvici okolje in z njim povezane dejavnosti na prvih treh mestih, v Sloveniji pa na enajstem mestu. Kot vidimo čaka slovenske medije, nevladne organizacije na področju ekologije in zeleno politiko še veliko dela. V slovenskih dominantnih medijih nas žal cenzurirajo in ne poročajo o našem delu. Sam pogrešam javno razpravo, ko gre za ključne teme nadaljnjega razvoja Slovenije. Konkretno zaščita naravnih virov v Sloveniji, prehranska samooskrba, energetska politika. Ve se, da smo prvi ali med prvimi podali pobudo, da se v Ustavo vpiše pravica do zdrave pitne vode vseh gospodinjstev v Sloveniji. Prepričani smo, da bi nas Zelene Slovenije na referendumu večina v Sloveniji podprla proti gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Te silne milijarde raje usmerimo v razvoj obnovljivih virov energije, nove zelene tehnologije in učinkovito rabo energije. Samo tako bomo vključili lastno energetsko pamet, zagotovili energijo iz domačih virov in tudi delovna mesta bodo ostala v Sloveniji.

Kljub bogati in za državo pomembni programski aktivnosti, smo Zeleni Slovenije v dominantnih slovenskih medijih že dolga leta pod cenzuro, čeprav jih davkoplačevalci plačujemo preko obveznega RTV prispevka in sklada za pluralizacijo medijev. Zelene Slovenije ne vključujejo niti v predvolilne ankete javnega mnenja. Ko gre za okoljska vprašanja, zmeraj pokličejo eno in isto osebo, ki je leta 1993 Zelene potiskala v naročje tajkunskega političnega konglomerata in na koncu tja prestopila sama. Bistvo demokracije je v tem, da lahko neparlamentarna stranka postane parlamentarna in obratno. Kjer politične stranke ne morejo enakopravno sodelovati v politični tekmi, ni demokratične družbe. Zeleni Slovenije ugotavljamo, da imamo v slovenskem parlamentu veliko samozvanih levih in desnih strank, nimamo pa zelene stranke. In ni sporno, da ljudje bolje živijo v državah, v katerih imajo v parlamentu stranko Zelenih.

Slovenska zakonodajna, izvršna in sodna oblast so v zadnjih dvajsetih letih “zelo slabo obrodile”. Zastal je razvoj demokracije, pravna država ne deluje za vse ljudi enako, Slovenija plačuje kazni za kršitve EU zakonodaje na področju okolja, človekovih pravic idr. Mladi in sposobni bežijo iz Slovenije, nimamo sprejetih razvojnih prioritet države v slovenskem parlamentu. In če nimaš cilja, so vse poti prave (beri slepa ulica). Posledično smo pristali med hujšimi bolniki v EU. Sedanji ukrepi Cerarjeve vlade so premalo razvojni in preveč enosmerni. Lahko bi rekli, da gre bolj za usklajevanje  prihodkovne in odhodkovne strani proračuna, torej klasična  “proti krizna” formula. Nima pa vlada v programu razvojne dodane vrednosti. Kako bomo rešili npr.  sedanjo brezposelnost?  Veliko  govorijo o naraščajočem javnem dolgu, zelo malo pa o tem, da smo med državami EU, kjer je največ brezposelnosti med mladimi. Se bomo s »čepenjem« na mestu sprijaznili z begom možganov in tako izvozili to našo mlado brezposelnost v razvite države EU? Ali se s tem ne odpovedujemo svoji boljši prihodnosti? Pravi problemi zahtevajo prave rešitve! Zato bomo pred naslednjimi volitvami Zeleni Slovenije podali javno zahtevo, naj položijo račune zraven oblastne politike in »državnih« menedžerjev tudi druge sfere družbe, posebej pravosodje, mediji, zdravstvo, šolstvo, okoljevarstvo in še kdo. Dolgoletna kriza v Sloveniji ima očitno svoje notranje sistemske vzroke, torej ne gre samo za cikličen pojav. Potrebno je zdraviti vzroke, ne pa njenih posledic. Zeleni Slovenije pogrešamo konkretne ukrepe za spodbujanje zdrave rasti in večje dodane vrednosti, posebej na področju inovacij, zelenih tehnologij, energetike, lesne industrije, infrastrukturnih projektov, zelenih delovnih mest, zdravstvenega turizma ter ekološkega kmetijstva in prehranske samooskrbe.

Zelena politika bo dominirala v 21. stoletju. Kdor bo razpolagal z naravnimi viri, hrano, vodo, energijo in tisti, ki bodo znali uporabiti znanje, bodo uspešni. Zeleni Slovenije želimo med njimi videti našo mlado Slovenijo. Za to pa potrebujemo drugačne kadrovske rešitve. Na najzahtevnejše funkcije pripeljati najsposobnejše, ki bodo s srcem delali za Slovenijo. Prepoznavni obrazi Slovenije, ki bi se jih ljudje navadili in jim zaupali, to pa najbolj skrbi režimsko propagando. Preko ugrabljenih medijev delajo vse, da ljudje ne bi prepoznali svojih simbolnih bioloških voditeljev. Je pa jasno in neizbežno, čas dela za pokončne ljudi in za Slovenijo!

Za svojo organsko rast in večji volilni uspeh na prihodnjih parlamentarnih volitvah smo Zeleni Slovenije svoj program razširili, intenzivno pa iščemo ljudi drugačnega kova, ki se bodo pripravljeni resnično boriti za interes vseh državljanov in državljank s poudarkom na življenjskih temah 21. stoletja,  tj. okoljski in socialni tematiki, varovanju človekovih pravic  in s ciljem postati sodobna levosredinsko usmerjena stranka, ki potreb delavcev, mladih, socialno ogroženih in upokojencev ne bo imela zapisanih samo v papirnatih pamfletih.

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                            Predsednik Zelenih Slovenije: Vlado Čuš, prof. sv., spec. kl. diet.

Komentarji