Sprejeli Deklaracijo o trajnostni rabi vode v Sloveniji

Štanjel, 6.7. 2014

Zeleni Slovenije smo danes v Štanjelu sprejeli Deklaracijo o trajnostni in učinkoviti rabi vode v Sloveniji. Na državljanskem forumu v organizaciji Zelenih Slovenije in Zelene akademije Slovenije je bil v vlogi enega izmed predavateljev tudi zaslužni univerzitetni profesor dr. Mitja Rismal. Ta je med drugim izpostavil pomen varstva voda v Sloveniji, saj je to daleč najcenejši način zagotavljanja zdrave pitne vode. Po njegovem je dobro okolje z zdravo vodo in hrano pogoj za splošni gospodarski in kulturni razvoj ter neodvisnost slovenske države.
Predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš pa je izpostavil nujo, da voda ostane osnovna človekova pravica in jo je potrebno zapisati v Ustavo RS. Vodna infrastruktura v Sloveniji je v veliki meri zastarana, vodna stroka je razdrobljena, horizontalna povezava resorjev odgovornih za vodo in naravne vire pa je v Sloveniji pomanjkljiva in brez osebne odgovornosti. Potreben je nov, inovativni pristop pri uporabi vode v gospodarske dejavnosti, ki lahko da številna nova zelena delovna mesta.
Mitja Marko Feguš iz Zelene akademije Slovenije je opozoril na zapravljivost davkoplačevalskega denarja na področju državnih investicij v državno infrastukturo in vertikalno odgovornost ministrov za korupcijo in klientelizem. Jože Lubej pa je imenu Zelene akademije Slovenije predstavil pregled energetskih virov v Sloveniji z vidika vodnega potenciala, ki ga lahko Slovenija izkoristi kot enega ključnih obnovljivih virov do leta 2050.
Kot posebno točko so obravnavali tudi stanje voda na Primorskem in zagotavljanje pitne vode pri oskrbi občin na tem območju, ki se s to perečo težavo še posebej soočajo v poletnem času, ko je vode manj, dodatna obremenitev pa zaradi turizma največja. V komunikeju vsem pristojnim in odgovornim, tudi odhajajoči slovenski vladi so zato le-to pozvali, da pospeši in omogoči strokovno pravilno rabo obstoječih vodnih virov, predvsem že zgrajenih akumulacij kot so Mola in Klivnik ter pristopi k izvedbi rekuperiranja reke Reke za dolgoročne potrebe Krasa in slovenske Istre. Poudarili so tudi, da vsa dela za zaščito reke Reke niso obveznost vodovoda, ampak je to, ker gre za predpisano zaščito voda in v tem primeru posebej za kraško podtalnico, naloga onesnaževalcev, kar je eden od pogojev integralnega upravljanja in gospodarjenja z vodami. Sredstva za ta dela pa je mogoče pridobiti tudi iz kohezijskega sklada. Zeleni Slovenije tudi opozarjamo, da je med pogoji za racionalno in varno rabo pri delovanju integralnega vodovodnega sistema še posebej pomembno centralno strokovno vodenje celotnega vodnega sistema na porečju Reke in Rižane ter kraške podtalnice, od preskrbe s pitno in tehnološko vodo, zaščite kakovosti voda, pa do namakanja in obrambe pred poplavami.

Komentarji