Statut Zelenih Slovenije je bil sprejet na ustanovni skupščini stranke 11. 6. 1989 v Mostecu pri Ljubljani. Spremembe so bile sprejete na 5. rednem kongresu Zelenih Slovenije 11. junija 1994 v Kamniku, na 6. rednem kongresu 14. oktobra 1995 v Ormožu, na 7. rednem kongresu 10. 5. in 30. 5.1997 v Tržiču in Kranju, na izrednem kongresu 10.1.1998 v Podlehniku, na 8. rednem kongresu v Ormožu 12.12.1998, na 9. rednem kongresu v Ljubljani 8.4.2000 ter na 13. kongresu 01.12. 2012 na Ptuju.
I. TEMELJNA NAČELA

1. člen

Zeleni Slovenije si prizadevajo za uresničitev naslednjih programskih načel:
– ohranjanje biološke raznovrstnosti in naravnih pogojev za zdravje in življenje ljudi, živali in rastlin na lokalni in planetarni ravni;
– naravnim virom in omejitvam prilagojen gospodarski in socialni razvoj, ki temelji predvsem na uporabi obnovljivih energetskih virov in reciklaži surovin;
– uveljavitev načel regionalizma in decentralizacije, skladnega razvoja in zmanjšanja razlik ter solidarnost med ljudmi, skupnostmi in državami;
– odpravo ekološkega imperializma v državi in na planetu;
– umirjeno rast življenjskega standarda, brez egalitarizma, a s poudarjenimi nematerialnimi vrednotami;
– Slovenijo in planet, ki ne bo uporabljal jedrske energije;
– mirno reševanje sporov med ljudmi in državami;
– uveljavitev človekovih pravic in svoboščin;
– uveljavitev demokratičnega sprejemanja odločitev in pravno državo;
– referendumsko odločanje državljanov o najpomembnejših vprašanjih;
– iskanje in uveljavljanje alternativnih življenjskih praks in razvojnih usmeritev.

Cilji delovanja Zelenih Slovenije so natančneje opredeljeni v programu, ki ga sprejema in spreminja kongres.

2. člen

Zeleni Slovenije program uresničujejo:

– z delovanjem na področju države Slovenije, ki je v skladu z veljavno ustavo in zakoni države Slovenije;
– s sodelovanjem s skupinami, organizacijami, strankami, združenji, gibanji, pobudami in državljanskimi iniciativami v Sloveniji, zamejstvu ter drugih regijah in državah;
– s sodelovanjem s sorodnimi organizacijami v drugih državah.

II. STATUSNE ZADEVE

3. člen
Ime stranke je »ZELENI SLOVENIJE«, skrajšano ime je »ZELENI«.Ime je zaščiteno z vpisom v register političnih strank pri Ministrstvu za notranje zadeve pod zaporedno številko 10 z dne 28. 10. 1994.

4. člen

Stranka je pravna oseba s sedežem v Ljubljani.
Stranko predstavlja in zastopa njen predsednik.
Pooblašča se Svet stranke ZS, da iz utemeljenih razlogov lahko določi drugi sedež stranke.

5. člen
Zeleni Slovenije imajo znak, zastavo, štampiljko in poslovni račun.

6. člen

Znak (logotip) Zelenih Slovenije predstavlja beseda »ZELENI« v kurzivu z »regratovo lučko« nad črko »i« in beseda »Slovenije« in je videti takole:
Štampiljko Zelenih Slovenije predstavljata logotip in zaporedna številka v spodnjem desnem kotu pravokotnega okvirja.. Zastava Zelenih Slovenije je pravokotne oblike v razmerju 1:2,2 z logotipom in v kombinaciji zelene in bele barve.

7. člen

Ime občinskih odborov je sestavljeno iz besede »Zeleni Slovenije, občinski odbor« in imena občine, kjer je njihov sedež. Ime regijskih odborov je sestavljeno iz besed »Zeleni Slovenije, regijski odbor« in imena regije, kjer je njihov sedež.
Stranka ima enotno člansko izkaznico. Njeno obliko in vsebino določi izvršilni odbor. Evidenco članstva v skladu z zakonom vodita sekretariat in izvršni odbor stranke.
III. ČLANSTVO

8. člen

Član ali članica lahko v skladu z zakonom postane vsak državljan in državljanka Republike Slovenije, pa tudi državljanka in državljan države članice EU, ki podpiše izpolnjeno pristopno izjavo, s katero sprejme statut in program stranke. Članstvo nastopi z vpisom v register članov in članic, ki se vodi na sedežu stranke.
Kandidata oziroma kandidatko za člana-ico stranke včlani občinski odbor stranke, ki je krajevno pristojen po stalnem prebivališču kandidata-ke ali pa IO stranke s sklepom.
Predsednik stranke lahko v sedmih dneh po prejemu pristopne izjave na predlog programskega sveta, zelenega ombudsmana ali posameznih članov IO stranke zavrne vpis v seznam članov in članic, če dotedanje delo, javno nastopanje ali drugo javno ravnanje podpisnika ali podpisnice pristopne izjave očitno nasprotuje ciljem in programskim prizadevanjem stranke. Na odločitev predsednika stranke je možna pritožba, ki jo obravnava IO stranke na prvi naslednji seji. Odločitev IO stranke je dokončna.
Član oziroma članica stranke je hkrati člani-ca občinskega in regijskega odbora, kjer ima stalno prebivališče, razen če sam-a izrazi, da želi biti član oziroma članica regijskega in občinskega odbora tam, kjer ima začasno prebivališče.
Član stranke je lahko le polnoletna oseba ali oseba, ki je dopolnila 15 let starosti in predloži pisno privolitev svojega zakonitega zastopnika.

Vsakemu članu se izda enotna članska izkaznica.

Evidenco o članih in članicah vodi sekretariat stranke.

 

9. člen

Vsak državljan in državljanka RS, pa tudi državljan in državljanka države članice EU, lahko postane simpatizer oziroma simpatizerka stranke.
Simpatizer ali simpatizerka stranke lahko sooblikuje in sodeluje pri uresničevanju politike stranke, ima pravico biti obveščen o delu stranke in od vodstva stranke dobiti odgovore na zastavljena vprašanja. Nima pa pravice biti voljen/a v organe stranke in nima glasovalne pravice pri odločanju na organih stranke, razen v programskih odborih stranke.

10. člen

Član stranke ne more biti član druge politične stranke. Prav tako ne more biti član društva ali civilne organizacije, katerih delovanje in program sta po svojem temelju v nasprotju s programom in statutom stranke. V dvomu, ali obstaja zadržek za članstvo, odloči IO stranke. Ta odločitev je dokončna.

11. člen

Članstvo v stranki preneha z izstopom v pisni obliki, z izbrisom, z izključitvijo ali smrtjo. Članstvo v stranki preneha tudi, če se član po izvolitvi za poslanca ali svetnika ne vključi v poslansko skupino oziroma v svetniško skupino stranke ali iz nje izstopi. Prav tako članstvo preneha, če član kandidira na drugi listi kandidatov brez soglasja IO stranke. Ugotovitveni sklep o prenehanju članstva sprejme IO stranke.

12. člen

Člani ali članica je izključen-a iz stranke, če huje krši statut in deluje v nasprotju s programom stranke; če s svojim delom, javnim nastopanjem ali drugim ravnanjem stranki povzroči politično ali materialno škodo; če postane članica oziroma član druge politične stranke, ki je registrirana v Republiki Sloveniji ali kandidira na njenih listah na volitvah v predstavniška telesa.

Član ali članica se izbriše iz registra članstva, če neupravičeno več kot leto dni, kljub vednosti, ni plačal-a članarine.

Predlog za izključitev iz stranke lahko poda vsak član oziroma članica stranke, IO ali drugi organ stranke.

O izključitvi člana ali članice stranke na prvi stopnji odloči komisija za statut in pritožbe na svoji seji z večino prisotnih članov.

Za izključitev člana, ki opravlja funkcijo v stranki na državni ravni oziroma opravlja funkcijo poslanca Državnega zbora ali Evropskega parlamenta, državnega svetnika, ministra ali župana je na prvi stopnji pristojen IO stranke, drugostopenjski organ je svet stranke.

Izvoljeni in imenovani člani in članice stranke so odgovorni članom in članicam ter organom, ki so jih izvolili ali imenovali.

Članstvo v stranki preneha s pisno izstopno izjavo, z izbrisom, s smrtjo ali z izključitvijo.
Izbris iz registra članov in članic stranke je možen izključno zaradi neplačevanja članarine, kot to določa poseben pravilnik.

O izključitvi članice oziroma člana odloča komisija za statut in pritožbe v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme svet stranke. Pred dokončnim odločanjem mora komisija dati članu oziroma članici možnost, da se opredeli do navedb v predlogu za izključitev.
Zoper sklep o izključitvi se član ali članica lahko pritoži v roku petnajstih dni od izdaje sklepa na IO stranke. Odločitev IO stranke je dokončna.

13. člen


Člani-ce stranke imajo naslednje pravice:

• da sooblikujejo in uresničujejo program in politiko stranke,
• da volijo in so voljeni v vse organe stranke,
• da v skladu z zakonom in s programom stranke kandidirajo za javne funkcije,
• da sodelujejo pri oblikovanju stališč stranke do aktualnih političnih vprašanj in se zavzemajo za njihovo uresničitev,
• da naslavljajo pobude, predloge in vprašanja na organe stranke
• da so informirani o odločitvah in delu stranke na vseh nivojih njenega delovanja,
• da sodelujejo na shodih, akcijah in predvolilnih zborih stranke,
• da prejmejo moralno in pravno pomoč organov stranke, če član-ica zaradi svojega političnega dela, ki je v skladu s statutom in politično usmeritvijo stranke, zaide v težave.

14. člen

Člani-ce stranke imajo naslednje dolžnosti:
• da sodelujejo pri delu stranke ter izpolnjujejo zaupane jim naloge,
• da v svojem življenjskem in delovnem okolju dejavno sodelujejo v smislu programskih ciljev stranke,
• da zagotavljajo enotnost stranke in se vzdržujejo dejanj, ki bi lahko imela škodljive posledice za stranko,
• da vzdržujejo dobre medsebojne odnose in skrbijo za ugled stranke,
• da redno plačujejo določeno članarino,
• da spoštujejo pravila demokratičnega sožitja.
15. člen
Člani-ce stranke lahko kandidirajo na volitvah za vodilne funkcije v organih stranke na državni ravni po preteku enega leta od dneva vpisa v stranko.

Enak rok je potreben tudi za prevzem drugih pomembnih nalog, za katere se ne izvajajo volitve, če tako odloči izvršilni odbor stranke.

O utemeljenih odstopanjih od pogojev iz prejšnjih dveh odstavkov odloči izvršilni odbor stranke.

Med seboj so nezdružljive funkcije člana izvršilnega odbora, nadzornega odbora in komisije za statut in pritožbe.

IV. ORGANIZIRANOST STRANKE

16. člen


Stranka je organizirana na državni, pokrajinski in občinski, lahko pa tudi na četrtni ravni.

Organe lahko sestavljajo samo člani in članice stranke, razen če ta statut ne določa drugače.
Mandat vseh organov stranke traja štiri leta, svojo funkcijo pa opravljajo do izvolitve novih organov.

17. člen

Kolegijski organi stranke odločajo na rednih, izrednih in korespondenčnih sejah.
Na rednih in izrednih sejah organov stranke se veljavno odloča, če je na seji prisotna večina njihovih članov in članic ter sprejemajo odločitve z večino opredeljenih glasov prisotnih članov in članic.
Kolegijski organi lahko odločajo tudi na korespondenčnih sejah. Odločitev pa je sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh članic in članov organa, ki odločajo. Natančnejše pogoje za izvedbo korespondenčne seje, njen sklic, potek in glasovanje določa poslovnik organa. Korespondenčne seje ni mogoče izvesti, če temu nasprotuje več kot polovica vseh članov organa.

18. člen

V kolegijskih organih na državni ravni organiziranosti morajo biti med izvoljenimi člani in članicami organa predstavniki obeh spolov.
Člani in članice kolegijskih organov stranke so se dolžni udeleževati sej organov, v katere so bili izvoljeni. V kolikor se voljeni ali imenovani član oziroma voljena ali imenovana članica kolegijskega organa iz neopravičenih razlogov ne udeleži seje organa več kot trikrat zapored, ali petkrat v tekočem letu, mu oziroma ji preneha mandat člana oziroma članice kolegijskega organa. V takem primeru lahko organ sam kooptira v članstvo nadomestnega člana oziroma članico. Postopek kooptiranja se določi s pravilnikom o volitvah v organe stranke. Natančnejše delo kolegijskih organov določajo njihovi poslovniki in pravilniki. Individualne funkcije na isti ravni organiziranosti med seboj niso združljive.

ORGANIZIRANOST NA REGIJSKI RAVNI

REGIJSKI ODBORI STRANKE

19. člen

Pristojnosti regijskega odbora so med drugim izvajanje politike stranke v okviru regije, usklajuje dejavnosti občinskih odborov stranke v okviru regije, sodeluje pri predlaganju kandidatov na volitvah in v volilni kampanji, obravnavanje posameznih vprašanj v okviru svojih pristojnosti. Opravlja in obravnava tudi druge zadeve po navodilih in usmeritvah pristojnih organov stranke.
Regijski odbori stranke delujejo samostojno v okviru statuta, programa in programskih dokumentov stranke ter usmeritev in sklepov sveta stranke in IO stranke. Natančnejšo organiziranost regijskega odbora in načela delovanja določita IO stranke s posebnim pravilnikom ter svet regijskega odbora, ki na tej podlagi sprejme lastna pravila o delovanju.

20. člen

Članice in člani stranke v regiji sestavljajo regijski odbor.

Obvezna organa regijskega odbora sta predsednik ali predsednica odbora in svet regijskega odbora.
Odbor je konstituiran, ko sprejme pravila o svojem delovanju in izvoli predsednika-co.

Predsednika oziroma predsednico regijskega odbora voli svet regijskega odbora.
Prvo sejo sveta regijskega odbora skliče predsednik stranke.

V svetu regijskega odbora zastopajo občinske odbore predsedniki oziroma predsednice občinskih odborov ali njihovi-e stalni-e namestniki-ce, ki jih izvolijo ali imenujejo pristojni organi občinskih odborov. Pravila o delovanju regijskega odbora lahko določijo, da zastopajo posamezni občinski odbor v svetu regijskega odbora poleg predsednika-ce občinskega odbora tudi dodatni predstavniki občinskega odbora, vendar mora biti to določeno na osnovi števila članov in članic posameznega občinskega odbora.

21. člen

Člani regijskega odbora so po funkciji tudi: predsednik regijskega odbora podmladka, ženske zveze in zveze seniorjev, poslanci Državnega zbora in Evropskega parlamenta, župani in občinski svetniki izvoljeni na območju regije ter ministri iz vrst stranke s stalnim prebivališčem na območju regije.

Regijski odbor se na novo konstituira v enem mesecu po vsakem volilnem kongresu stranke.

OBČINSKI ODBORI STRANKE

22. člen

Člani in članice stranke v občini sestavljajo občinski odbor.
Na območju občine vodi delovanje stranke občinski odbor, ki je temeljna organizacijska oblika stranke. Občinski odbori stranke delujejo samostojno v okviru statuta, programa in programskih dokumentov stranke ter usmeritev in sklepov kongresa in IO stranke.

23. člen

Odbor je konstituiran, ko sprejme pravila o svojem delovanju in izvoli predsednika ali predsednico.

Predsednika-co občinskega odbora volijo vsi člani in članice občinskega odbora neposredno na način in po postopku, ki je opredeljen v tem statutu in v pravilih o delovanju občinskega odbora.

Obvezna organa občinskega odbora sta predsednik ali predsednica odbora ter zbor članov in članic občinskega odbora. Zbor članov in članic občinskega odbora veljavno odloča, če so bili nanj najmanj sedem dni pred njegovim zasedanjem pisno vabljeni vsi članice in člani.

24. člen

Natančnejšo organiziranost občinskega odbora in načela delovanja določita IO stranke s posebnim pravilnikom in občinski odbor z lastnimi pravili o delovanju.

Pristojnosti zbora članstva so:
• izvaja politiko stranke na območju občine,
• obravnava poročilo predsednika občinskega odbora za preteklo obdobje,
• obravnava finančno poročilo občinskega odbora za preteklo obdobje,
• obravnava poročila svetniške skupine v občinskem svetu,
• obravnava načrt za prihodnje obdobje,
• obravnava politično aktualne zadev na ravni občine.
• vodi kandidacijski postopek za župana, občinske svetnike in druge organe v občini,
• sodeluje v volilnih kampanjah,
• voli predstavnike v regijski odbor ter odloča o kadrovskih vprašanjih v občini,
• pobira članarino,
• opravlja druge zadeve po navodilih pristojnih organov stranke.

25. člen


Zbor članstva na začetku zasedanja sprejme poslovnik zbora članstva in veljavno odloča, če so člani pravilno vabljeni in je prisotnih najmanj 20 % članstva z uradnega spiska članstva, oziroma pol ure po začetku najmanj 10 % članstva ali najmanj pet članov. Člani so pravilno vabljeni, če se jim pošlje vabilo vsaj sedem dni pred zborom članstva.

Mandat članov vodstva občinskega odbora traja dve leti oziroma do naslednjega volilnega zbora članstva.

Za izvrševanje sklepov občinskega odbora je odgovoren predsednik, ki predstavlja in zastopa občinski odbor stranke ter vodi njegovo delo.

Seje občinskega odbora sklicuje predsednik občinskega odbora praviloma enkrat na tri mesece. Sklic redne ali izredne seje občinskega odbora lahko zahteva 25 % članov občinskega odbora ali IO stranke.

26. člen

Če se po evidenci in dokumentaciji sekretariata stranke, občinski odbor ne sestane več kot pol leta, je sejo občinskega odbora dolžan sklicati predsednik regijskega odbora.

Če se občinski odbor ne sestane tudi po sklicu predsednika regijskega odbora, mora IO stranke sklicati zbor članov in predlagati razpustitev občinskega odbora ter izvolitev novega vodstva.

MESTNI ODBOR
27. člen

Občinski odbor na območju mestnih občin se imenuje mestni odbor. Glede sestave in pristojnosti mestnega odbora se uporabljajo določbe statuta glede sestave in pristojnosti občinskega odbora.

SVETNIŠKA SKUPINA V OBČINSKEM OZIROMA MESTNEM SVETU
28. člen

Izvoljeni občinski oziroma mestni svetniki ustanovijo zaradi skladnejšega in učinkovitejšega dela stranke v občinskem oziroma mestnem svetu svetniško skupino.

Občinski oziroma mestni odbor stranke na predlog občinskih oziroma mestnih svetnikov imenuje vodjo svetniške skupine v občinskem oziroma mestnem svetu.

29. člen

Pri predhodnem obravnavanju vprašanj, ki so na dnevnem redu v občinskem oziroma mestnem svetu, sprejemajo člani svetniške skupine stranke ustrezne sklepe in smernice. Svetniška skupina lahko predhodno zahteva mnenje občinskega oziroma mestnega odbora k posameznim gradivom, ki so na dnevnem redu seje občinskega oziroma mestnega sveta.

Svetniška skupina je dolžna obveščati občinski oziroma mestni odbor o vsebini posameznih točk, ki jih obravnavajo njeni člani v okviru sej občinskega ali mestnega sveta ter posameznih delovnih teles. Če občinski oziroma mestni odbor do določene problematike zavzame določeno stališče, jo je svetniška skupina oziroma posamezni občinski oziroma mestni svetnik pri svoje delu dolžan izvajati.

30. člen

Svetniška skupina je pri svojem delu zavezana usmeritvam stranke na lokalni ravni, ki morajo biti skladne z usmeritvami stranke na državni ravni.

V. ORGANI STRANKE
ORGANI STRANKE NA DRŽAVNI RAVNI

31. člen

Organi Zelenih Slovenije na državni ravni so:
a) kongres
b) svet stranke
c) izvršilni odbor
d) programski svet
e) zeleni ombudsman
f) nadzorna komisija
g) komisija za statut in pritožbe
h) poslanska skupina
i) predsednica/predsednik (v nadaljevanju: predsednik)
j) podpredsednik/podpredsednica (v nadaljevanju: podpredsedniki) stranke
k) generalna sekretarka/generalni sekretar (v nadaljevanju: generalni sekretar)
l) kadrovska komisija
a) Kongres

32. člen

Najvišji organ Zelenih Slovenije je kongres. Sestavljajo ga po 1 delegat/delegatka (v nadaljevanju: delegat) vsakega občinskega in 1 delegat vsakega regijskega odbora, 12 delegatov po funkciji in 4 polnoletni delegati Mladih Zelenih Slovenije. Delegati po funkciji so: predsednik in podpredsednika stranke, predsednik in podpredsednik sveta stranke, predsednik (podpredsednik) programskega sveta, vodja poslanske skupine v državnem zboru in Državnem svetu, predsednik nadzorne komisije, predsednik komisije za statut in pritožbe, predsednica ženske zveze zelenih Slovenije in predsednik-ca zveze zelenih seniorjev.

33. člen

Kongres se izvede vsaka 4 leta. Skliče ga svet stranke. Sklep o sklicu kongresa s predlogom dnevnega reda mora biti delegatom poslan najmanj 10 dni pred zasedanjem. Izredni kongres skliče svet na osnovi lastne odločitve, na podlagi sklepa najmanj tretjine občinskih in regijskih odborov ali na zahtevo tretjine članov. Izredni kongres se lahko skliče tudi v krajšem roku, vendar najmanj 7 dni pred zasedanjem.
Kongres je sklepčen, če mu prisostvuje večina vseh delegatov oziroma delegatk.
Delo kongresa vodi tričlansko predsedstvo, ki ga na predlog IO stranke na začetku kongresa izvolijo delegati-ke. Predsedstvo sestavlja predsednik-ca in dva člana-ice. Predsedstvo vodi kongres skladno s poslovnikom kongresa, ki ga pripravi IO stranke za sprejem na kongresu pod prvo točko dnevnega reda.
Volitve organov stranke se izvedejo s tajnim glasovanjem. Volitve vodi tričlanska volilna komisija, ki jo na predlog IO stranke izvolijo delegati-ke kongresa. Volilna komisija ima predsednika-co in dva člana, ki ne smejo biti kandidati za organe stranke, ki se volijo na kongresu.

34. člen

Naloge in pristojnosti kongresa so:
– sprejem statuta, programa, poslovnika in drugih aktov stranke ter njihovih sprememb;
– ocenjevanje uspešnosti delovanja stranke med dvema zasedanjema kongresa;
– razrešnica organom stranke, ki jim je potekel mandat;
– ocenjevanje materialnega in denarnega poslovanja stranke;
– volitve predsednika stranke;
– volitev 2 podpredsednikov stranke;
– volitev predsednika sveta; in podpredsednika sveta;
– volitev predsednika in članov nadzorne komisije;
– volitev predsednika in članov komisije za statut in pritožbe;
– volitev treh članov-ic izvršilnega odbora stranke;
– volitev zelenega ombudsmana;
– sprejem resolucije o politični usmeritvi stranke za naslednje obdobje;
– imenovanje častnih predsednikov-ic in zaslužnih članov-ic stranke.
b) Svet

35. člen

Svet je najvišji organ med dvema kongresoma. Sestavljajo ga po en predstavnik vsakega občinskega odbora, 2 polnoletna predstavnika Mladih Zelenih Slovenije, predsednik in podpredsednika stranke ter predsednik in podpredsednik sveta stranke, člani IO stranke, generalni sekretar-ka stranke, predsednik-ca in podpredsednik-ca programskega sveta, zeleni ombudsman, predstavnik-ca zelenih seniorjev in predstavnica ženske zelene zveze. Vodja poslanske skupine v Državnem zboru in Državnem svetu je član sveta po funkciji.

36. člen

Svet zaseda najmanj enkrat letno. Skliče in vodi ga predsednik sveta, v primeru njegove odsotnosti pa podpredsednik sveta. V primeru odsotnosti ali nedejavnosti predsednika in podpredsednika sveta, lahko sejo skliče tudi predsednik stranke s soglasjem izvršilnega odbora. Seja se skliče praviloma najmanj 7 dni pred zasedanjem sveta. Sejo sveta lahko skliče tudi najmanj 1/3 občinskih odborov.

37. člen

Na sejo sveta se vedno povabi tudi predsednika nadzorne komisije, predsednika komisije za statut in pritožbe in poslanke/poslance (v nadaljevanju: poslance) Zelenih Slovenije v Državnem zboru in Državnem svetu.

38. člen

Naloge in pristojnosti sveta so:
– uresničuje program Zelenih Slovenije;
– v primeru odstopa funkcionarke/funkcionarja (v nadaljevanju: funkcionarja), ki ga je izvolil kongres, do naslednjega kongresa imenuje drugega in mu podeli mandat;
– sprejema predlog sprememb statuta;
– sprejema predlog sprememb programa stranke;
– odloča o sklepanju koalicij in programskih povezavah z drugimi strankami;
– določi predlog poslovnika kongresa;
– določi pravice in obveznosti poslanske skupine v Državnem zboru;
– določi pravila in postopke za kandidiranje na evropskih, državnih, lokalnih in drugih volitvah na predlog IO stranke.

c) Izvršilni odbor

39. člen

Izvršilni odbor uresničuje program in politiko stranke med kongresoma in med zasedanji sveta.

40. člen

Izvršilni odbor ima 11 članov in ga sestavljajo:
– predsednik stranke;
– 2 podpredsednika stranke;
– predsednik programskega sveta;
– predsednica ali predstavnica Ženske zveze Zelenih Slovenije;
– predsednik ali predsednica Zveze zelenih seniorjev;
– predsednik Mladih Zelenih Slovenije;
– generalni sekretar-ka stranke;
– 3 člani, ki jih s tajnim glasovanjem na podlagi odprte liste izvoli kongres. Na seje izvršilnega odbora se vabi predsednika sveta stranke, nadzornega odbora in komisije za statut in poslovnik.

41. člen

Predsednik stranke je tudi predsednik IO, podpredsedniki stranke pa so podpredsedniki IO.

42. člen

Naloge in pristojnosti izvršilnega odbora so:
– sprejema finančni načrt in zaključni račun stranke;
– določa način zbiranja in višino članarine ali prostovoljnih prispevkov;
– uresničuje odločitve kongresa in sveta;
– uresničuje politiko stranke med dvema zasedanjema kongresa in sveta;
– določa regionalno organiziranost stranke, dokler ne bo sprejeta ustrezna zakonodaja;
– odloča o izključitvah in razrešitvah članov na 1. ali na 2. stopnji;
– imenuje 3 člane kadrovske komisije na predlog občinskih in regijskih odborov ter strankinih združenj in podmladka;
– voli generalnega sekretarja na predlog predsednika-ce stranke;
– imenuje predsednika in sekretarja programskega sveta
– ugotavlja število registriranih in aktivnih občinskih in regijskih odborov s tem, da vsakemu novoustanovljenemu odboru izda ugotovitveni sklep;
– ureja gospodarske in kadrovske zadeve;
– vodi predvolilne aktivnosti;
– določa način volitev delegatov in delegatk in število delegatov kongresa, ki jih glede na število članstva določijo občinski ali regijski odbori;
– sprejema in spreminja pravila o volitvah funkcionarjev in članov organov Zelenih Slovenije; – razporeja finančna sredstva v skladu s finančnim načrtom in določa podpisnike TRR stranke; – spremlja aktivnosti občinskih in regijskih odborov in jim pri delu pomaga;
– določa delovne naloge za zaposlene v sekretariatu in sprejema poslovnik o delu sekretariata;
– usmerja in nadzoruje delo sekretariata;
– odloča o zaposlitvah v stranki.

43. člen

IO se sestaja najmanj enkrat na tri mesece. V izjemnih primerih lahko izvršilni odbor sprejme odločitev, ki je v pristojnosti sveta. O tem takoj obvesti predsednika in podpredsednika sveta. Svet na svoji prvi seji potrdi ali zavrne odločitev izvršilnega odbora. Izvršni odbor odgovarja svetu in kongresu. Seje so lahko korespondenčne, o tem odloča predsednik IO.
Sklepi izvršilnega odbora se sprejmejo z večino opredeljenih glasov navzočih članov-ic. V primeru neodločenega izida glasovanja je za veljavnost sprejema sklepa odločujoč glas predsednika-ce stranke.
d) Programski svet

44. člen

Programski svet ima 7 do 11 članov-ic. Programski svet je organ stranke, ki skrbi za strokovnost gradiv, pobud in predlogov, ki jih sprejemajo in uresničujejo organi in člani stranke. Sestavljajo ga strokovnjakinje/strokovnjaki (v nadaljevanju: strokovnjaki) z različnih področij, ki jih imenuje IO stranke. Vodi ga predsednik, ki ga prav tako imenuje IO stranke. Programski svet pripravlja strokovna stališča za občinske in regijske odbore, organe Zelenih Slovenije in poslanske skupine v predstavniških telesih. Na predlog občinskih in regijskih odborov programski svet organizira projektne skupine, ki strokovno sodelujejo pri reševanju lokalnih okoljevarstvenih in drugih problemov. V sodelovanju z občinskimi in regijskimi odbori, programski svet pripravlja predloge sprememb programa Zelenih Slovenije. Na območju regij lahko delujejo regijski programski sveti.
e) Zeleni ombudsman

44.a člen

je organ stranke, ki sproža postopke za preprečitev prostorskih in ekoloških škod pred državnimi in evropskimi organi, preko sorodnih političnih strank in ekoloških organizacij. Samostojno obvešča medije in sodeluje z njimi. Imenuje ga kongres stranke. Za svoje delo odgovarja stranki. Za vsako sejo IO stranke in sveta pripravi poročilo iz njegovega področja.
f) Nadzorna komisija

45. člen

Nadzorna komisija ima predsednika-co in 4 člane-ice, ki jih izvoli kongres. Član-ica nadzorne komisije ne more biti član-ica drugega organa Zelenih Slovenije. Člani-ica nadzorne komisije ne more odločati o zadevi, v katero je vpleten-a ali bi bil z odločitvijo komisije prizadet-a.

46. člen

Nadzorna komisija spremlja in nadzoruje denarno in materialno poslovanje ter zakonitost in pravilnost poslovanja organov Zelenih Slovenije. O svojem delu redno poroča kongresu, svetu in IO stranke.
V primeru, ko nadzorni odbor zazna kršitev iz področja svojega delovanja, je dolžan potencialnemu kršitelju predlagati odpravo teh nepravilnosti.
g) Komisija za statut in pritožbe

47. člen

Komisija za statut in pritožbe ima predsednika-co in 4 člane-ice, ki jih izvoli kongres. Član-ica komisije za statut in pritožbe ne more biti član-ica drugega organa stranke. Član-ica komisije ne more odločati o zadevi, v katero je vpleten-a ali bi bil-a z odločitvijo komisije prizadet-a.

48. člen

Komisija za statut in pritožbe ima funkcijo prvostopenjskega pritožbenega organa v primerih ko to določa statut ali pravilniki sprejeti na svetu stranke.ž

49. člen

Komisija za statut in pritožbe pripravlja ali daje mnenja na predloge aktov, katerih sprejem zahteva statut. V primeru predloga sprememb statuta sprejme mnenje in ga predstavi IO stranke, svetu in kongresu. Komisija na prvi stopnji odloča o izključitvah članov stranke, razen kadar statut določa drugače.

h) Poslanska skupina

50. člen

Poslansko skupino sestavljajo poslanci Zelenih Slovenije, ki so bili izvoljeni v Državni zbor in Državni svet. Poslanska skupina v Državnem zboru in Državnem svetu uresničuje programske cilje Zelenih Slovenije. Poslanska skupina deluje po pravilih, ki morajo biti v skladu z akti Zelenih Slovenije.
i) Predsednik stranke

51. člen

Predsednika-co stranke izvoli kongres. Predsednik-ca ima med drugim naslednje naloge in pristojnosti:
– predstavlja in zastopa Zelene Slovenije ter vodi njeno delo;
– sklicuje in vodi seje izvršilnega odbora;
– zastopa Zelene Slovenije v pravnem prometu;
– podpisuje akte, ki jih sprejmejo izvršilni odbor, svet in kongres;
– opravlja druge naloge po pooblastilu in sklepih kongresa, sveta in izvršilnega odbora;
– predlaga imenovanje generalnega sekretarja-ke IO stranke.
V primeru odsotnosti predsednika stranke ga z vsemi pravicami in dolžnostmi nadomešča eden od podpredsednikov, ki ga imenuje IO na predlog predsednika stranke.
j) Podpredsednik stranke:

52. člen

Podpredsednica in podpredsednik pomagata predsedniku pri vodenju stranke. Podpredsednica in podpredsednik se zadolžita za določeno področje, ki ga na predlog predsednika-ce stranke določi IO stranke.
Podpredsednica in podpredsednik sta za svoje delo odgovorna kongresu, svetu in predsedniku-ci stranke.
k) Generalni sekretar-ka

53. člen

Generalnega sekretarja oziroma sekretarko izvoli IO stranke. Generalni sekretar:
– sodeluje pri pripravi sestankov in delu organov stranke;
– je odgovoren za pravočasno pripravo gradiv;
– skrbi za pretok informacij in usklajeno delovanje izvršilnega odbora in programskega sveta;
– skrbi za informiranje občinskih in regijskih odborov;
– vodi sekretariat stranke in odloča o administrativnih in drugih zadevah v okviru sekretariata; – odgovarja za zakonitost finančnega in materialnega poslovanja;
– sklepa delovna razmerja z zaposlenimi v stranki na podlagi sklepa izvršilnega odbora;
– skrbi za pravočasne odgovore na pobude, predloge in vprašanja, ki so naslovljena na Zelene Slovenije s strani občinskih in regijskih odborov;
– redno ažurira seznam članstva stranke ter aktivnih občinskih in regijskih odborov;
– ažurira seznam plačnikov članarine in vrši izbris iz članstva zaradi neupravičenega neplačevanja.

l) Kadrovska komisija

54. člen

Kadrovska komisija je organ stranke in ima 5 članov. 3 člane imenuje IO stranke, predsednik stranke in generalni sekretar pa sta člana po položaju.
Naloge in pristojnosti komisije so:
– nadzira vodenje kadrovske evidence stranke;
– pripravlja predloge za imenovanje funkcionarjev.

55. člen

Vsi organi Zelenih Slovenije lahko ustanavljajo trajna ali začasna delovna telesa. Prav tako se lahko v okviru občinskih in regijskih odborov ter drugih organov stranke organizirajo različne družbene iniciative, če njihovo delovanje ni v nasprotju s statutom in temeljnimi programskimi načeli Zelenih Slovenije.

NOTRANJA ORGANIZIRANOST – SEKRETARIAT

56. člen

Sekretariat stranke opravlja strokovna in administrativno-tehnična dela, ki mu jih dodelijo kongres, svet, izvršilni odbor in generalni sekretar-ka in dela, ki so opredeljena v poslovniku, ki ga je sprejel IO stranke.

57. člen

Strokovno, organizacijsko in administrativno delo za stranko na državni ravni opravlja secretariat stranke. Strokovno pomoč nudi vsem organom stranke.

Organizacijo sekretariata stranke in sistematizacijo delovnih mest urejata pravilnik o organizaciji in akt o sistematizaciji delovnih mest, ki ju na predlog generalnega sekretarja-ke sprejme IO stranke.

58. člen

Sekretariat stranke vodi generalni sekretar-ka, način opravljanja funkcije določi Io v skladu s finančnimi možnostmi stranke.
Če opravlja generalni sekretar-ka funkcijo poklicno, sklene s stranko pogodbo o zaposlitvi za čas imenovanja. Kadar opravlja funkcijo nepoklicno, se z njim sklene pogodba, ki določa medsebojne pravice in obveznosti.
Sekretar poslanske skupine v Državnem zboru je po položaju namestnik generalnega sekretarja-ke.
IO stranke lahko na predlog predsednika-ce za potrebe ažurnega in strokovnega dela poklicno ali pogodbeno zaposli tudi tajnika-co stranke.

ORGANIZACIJSKE OBLIKE STRANKE

59. člen


Stranka ima podmladek, zveze, združenja in klube, katerih ustanovitev potrdi svet stranke. Podmladek, zveze, združenja in klubi dosegajo svoje programske in politične cilje z delovanjem in vplivom znotraj strankine organizacijske strukture.

60. člen

Podmladek, zveze, združenja in klubi imajo svoja pravila, ki ne smejo biti v nasprotju s statutom stranke. Podmladek, zveze, združenja in klubi imajo lahko svoj znak, ki vključuje kratico stranke.
Člani podmladka, zvez, združenj in klubov so lahko tudi nečlani Zelenih Slovenije, ne smejo pa biti člani drugih strank. V organe podmladka, zvez, združenj in klubov lahko kandidirajo samo člani stranke.

Podmladek, zveze, združenja in klubi se vzdržujejo iz lastnih dohodkov, iz dela sredstev, ki jih določi IO stranke in iz drugih sredstev.

Če podmladek, zveze, združenja in klubi delujejo v nasprotju s statutom in cilji stranke, lahko IOstranke skliče njihov najvišji organ. Če še naprej delujejo v nasprotju, jih IO stranke lahko razpusti.

PODMLADEK STRANKE

Mladi Zeleni Slovenije
61. člen

Mladi Zeleni Slovenije so organizacijski del Zelenih Slovenije in delujejo kot avtonomna mladinska organizacija. Organiziranost in način delovanja določi kongres Mladih Zelenih Slovenije s pravili in programom Mladih Zelenih Slovenije. Pravila, program in delovanje Mladih Zelenih Slovenije ne smejo biti v nasprotju s programom in statutom Zelenih Slovenije. Mladi Zeleni Slovenije s svojimi odbori delujejo na celotnem področju države. Članica/član (v nadaljevanju: član) Mladih Zelenih Slovenije je oseba, ki je starejša od 15 in mlajša od 30 let. Vsak član Mladih Zelenih Slovenije z dopolnjenim osemnajstim letom starosti avtomatično postane član Zelenih Slovenije. Za častnega člana Mladih Zelenih Slovenije zgornja starostna meja ne velja. Član Mladih Zelenih Slovenije izpolni pristopno izjavo. Evidenco članstva Mladih Zelenih Slovenije vodi organ Mladih Zelenih Slovenije, ki ga določijo pravila Mladih Zelenih. Organ je dolžan vsako spremembo članstva posredovati sekretariatu Zelenih Slovenije, ki vodi centralno evidenco članstva. Mladi Zeleni Slovenije imajo svojo štampiljko. Štampiljka Mladih Zelenih Slovenije je enaka štampiljki Zelenih Slovenije, dodane pa so ji besede Mladi Zeleni Slovenije, pri odborih pa tudi ime le-tega. Zaporedno številko štampiljke Mladih Zelenih Slovenije v spodnjem desnem kotu pravokotnega okvirja določi sekretariat.
Podmladek ima pri kandidacijskem postopku za volitve v organe stranke pravico predlagati svoje kandidate.

ZVEZA ZELENIH SENIORJEV

62. člen

Upokojeni in starejši člani stranke se organizirajo v zvezo zelenih seniorjev. Zveza zelenih seniorjev obravnava problematiko starejših in drugo problematiko ter posreduje svoje predloge in pobude pristojnim organom stranke.
Zveza seniorjev lahko organizira svojo dejavnost na vseh nivojih, na katerih je organizirana stranka. Zveza zelenih seniorjev ima pri kandidacijskem postopku za volitve v organe stranke pravico predlagati svoje kandidate.
.

ŽENSKA ZVEZA ZELENIH SLOVENIJE
63. člen

Članice stranke se organizirajo v žensko zvezo Zelenih Slovenije.
Ženska zveza lahko organizira svojo dejavnost na vseh nivojih, na katerih je organizirana stranka.
Ženska zveza Zelenih Slovenije ima pri kandidacijskem postopku za volitve v organe stranke pravico predlagati svoje kandidate.

KANDIDIRANJE NA DRŽAVNIH IN LOKALNIH VOLITVAH
64. člen

Pravila za kandidiranje na državnih, evropskih, lokalnih in drugih volitvah sprejme svet stranke na predlog izvršilnega odbora stranke in morajo zagotavljati enake možnosti obeh spolov.

Predlog kandidatnih list za državne in evropske volitve potrjuje svet stranke na predlog izvršilnega odbora. Predlog kandidata ali kandidatinje za predsednika republike potrjuje izvršilni odbor stranke na predlog občinskih in regijskih odborov.
Kandidate in kandidatinje ter kandidatne liste za volitve v občinske, mestne in regijske svete določijo predsedstva občinskih oziroma regijskih odborov. V primerih, ko v posamezni občini ali regiji ni organiziranega odbora Zelenih Slovenije, prevzema funkcijo določanja in potrjevanja kandidatov in kandidatinj ter kandidatnih list izvršilni odbor stranke. Podrobneje opredeljujejo postopke kandidiranja pravila, ki jih sprejme svet stranke na predlog IO.

Občinski oziroma regijski odbor mora po opravljenem evidentiranju in pred odločanjem o kandidatih in kandidatkah za župane in županje ter za najvišje funkcionarje in funkcionarke regij zaprositi IO stranke za soglasje za uvrstitev posameznega kandidata oziroma kandidatke na kandidatno listo. Če v sedmih dneh od podane pismene zahteve za soglasje IO stranke soglasja ne odreče, se šteje, da je soglasje podano.

VOLITVE, IMENOVANJA, RAZREŠITVE in RAZPUSTITVE

65. člen

Če ta statut ne določa drugače, so volitve tajne in imenovanja javna.
Volitve izvede volilna komisija, ki mora imeti predsednika ali predsednico ter najmanj dva člana oziroma članici, izmed katerih nihče ne sme biti kandidatka ali kandidat na volitvah.
V primeru volitev predsednika-ce regijskega oziroma občinskega odbora imenuje volilno komisijo najvišji organ regijskega oziroma občinskega odbora izmed svojih članov in članic.

66. člen

Na glasovnico so lahko uvrščeni samo kandidati ali kandidatke, ki podajo pisno soglasje.
Pred volitvami predsednika ali predsednice stranke mora biti vsem kandidatom in kandidatkam enakopravno omogočena predstavitev članom in članicam stranke.
Če je na glasovnici več oseb, kot se jih voli, je glasovnica odprta. Na odprtih glasovnicah se glasuje tako, da se obkroži številko pred imenom kandidata oziroma kandidatke. Glasuje se lahko za največ toliko kandidatov in kandidatk, kot se jih voli, v nasprotnem je glasovnica neveljavna.
Če je na glasovnici toliko oseb, kot se jih voli, je glasovnica zaprta. Na zaprtih glasovnicah se glasuje tako, da se obkroži besedo „za“ ali „proti“. Pri volitvah kolegijskih organov na občinski ravni organiziranosti je v primeru zaprtih glasovnic dopustno javno glasovanje, če je taka odločitev sprejeta brez glasu proti.
Če iz glasovnice ni razvidna volja volivca ali volivke, je glasovnica neveljavna.

67. člen

Za nosilca oziroma nosilko individualne funkcije je izvoljen kandidat ali kandidatka, ki je dobil-a večino veljavnih glasov, če ni v tem statutu določeno drugače.
Če noben kandidat-ka ni dobil večine glasov, se glasovanje ponovi med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Če je več kandidatov dobilo enako najvišje število glasov, ali če je dvoje ali več kandidatov dobilo enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov in kandidatk za ponovno glasovanje določi z žrebom.
Na glasovnici sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število dobljenih glasov pri prvem glasovanju. Če je število dobljenih glasov enako, se vrstni red določi z žrebom.
Če v drugem glasovanju nihče ne dobi večine veljavnih glasov, se postopek volitev ponovi v celoti.
Na odprtih glasovnicah za kolegijske organe stranke so izvoljene oziroma izvoljeni tiste kandidati oziroma kandidatke, ki dobijo največ glasov na oddanih veljavnih glasovnicah, do popolnitve števila voljenih članic in članov kolegijskega organa stranke, pri čemer je treba upoštevati s tem statutom ali pozitivno zakonodajo določeno razmerje med spoloma.
Na zaprtih glasovnicah za kolegijske organe stranke so kandidati oziroma kandidatke izvoljeni, če je glasovnica dobila večino veljavnih glasov.

68. člen

Natančnejše postopke in merila za evidentiranje, oblikovanje kandidatnih list, volitve, ponovne in nadomestne volitve, imenovanja individualnih organov, članov in članic kolegijskih organov ter nosilcev in nosilk drugih funkcij natančno določa pravilnik, ki ga sprejme svet stranke. Ta pravilnik mora tudi določati pravico ugovora na potek volitev in določiti ukrepe v primeru ugotovitve nepravilnosti.

69. člen

Glasovanje o razrešitvi nosilcev individualnih funkcij ter voljenih in imenovanih članic in članov kolegijskih organov se izvede na isti način, kot so bili izvoljeni oziroma imenovani.
Pobudo za razrešitev predsednika oziroma predsednice stranke ter podpredsednice in podpredsednika stranke lahko poda svet stranke ali polovica občinskih in regijskih odborov, pri čemer na ravni pokrajinskega oziroma občinskega odbora to odločitev sprejme najvišji organ odbora.
Razrešitev predsednika ali predsednice regijskega odbora lahko predlaga ena tretjina članov regijskega sveta.
Razrešitev predsednika ali predsednice občinskega odbora lahko predlaga ena tretjina članic in članov občinskega odbora.
Razrešitev se opravi tako, da se o predlogu za razrešitev glasuje “za” ali “proti”. Organ oziroma član ali članica organa je razrešen, če je večina veljavnih glasov za razrešitev.
Predlog razrešitve je mogoče podati, če članica oziroma član organa ali organ kot celota ne izvršuje statutarnih nalog in sprejetega programa stranke.

70. člen

IO stranke lahko razpusti regijski ali občinski odbor, če je neaktiven, če deluje v nasprotju s temeljnimi statutarnimi določbami ali programom stranke in povzroča politično ali materialno škodo stranki. Generalni sekretar-ka stranke mora v tridesetih dneh po razpustitvi organizirati volitve nove predsednika oziroma predsednice regijskega oziroma občinskega odbora.
V primeru, da pride v kandidacijskih postopkih ali glasovanju na občinski ali regijski ravni do nepravilnosti, ki vplivajo na izid glasovanja, lahko IO stranke s sklepom take volitve razveljavi. V tem primeru se izvede nov postopek volitev, pri čemer mora biti glasovanje izvedeno najkasneje v tridesetih dneh po sprejetju sklepa IO stranke. Vsa volilna opravila v tem primeru vodi generalni sekretar-ka stranke.

FINANCIRANJE

71. člen

Pri financiranju stranke se neposredno uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovanje političnih strank. Finančna sredstva za delovanje si stranka zagotavlja:
iz državnega in občinskih proračunov;
– članarine svojih članov;
– prostovoljnih prispevkov, volil in daril posameznikov, podjetij in organizacij;
– iz dobička podjetij, katerih lastnik-ca je stranka in ta opravljajo le kulturno ali založniško dejavnost;
– iz drugih zakonitih virov.

72. člen

Letno članarino za člane, ki velja za naslednje leto, določa IO stranke na svoji zadnji seji v letu in določi namen njene uporabe.
Dijaki, študenti, starši kot hranilci družin in skrbniki s tremi ali več otroki ter nezaposleni člani so lahko oproščeni plačevanja članarine.
Občinski odbor stranke lahko v upravičenih primerih posameznemu članu na njegovo prošnjo ali po lastni presoji zniža ali ga oprosti plačevanja članarine.
Članarino je potrebno plačati najkasneje do konca aprila za tekoče leto oziroma ob včlanitvi v stranko.
Članarina članov-ic stranke, katerim opravljanje funkcije prinaša finančne ugodnosti, se določi s posebnim pravilnikom, ki ga sprejme IO stranke.

73. člen

IO stranke lahko ob upoštevanju nujnih finančnih potreb za realizacijo posameznih programov odborov stranke odloča o prerazporeditvi sredstev v okviru celotne stranke.

74. člen

Finančno in materialno poslovanje stranke ureja poseben pravilnik, ki ga sprejme IO in mora biti v skladu z zakonom, ki ureja financiranje političnih strank v Sloveniji.
Za zakonitost finančnega in materialnega poslovanja odgovarja generalni sekretar oziroma generalna sekretarka stranke.
Pravilnik določa zlasti način financiranja vseh organov stranke in odgovornost vseh, ki razpolagajo s sredstvi, način uporabe sredstev in finančni nadzor.

SODELOVANJE Z DRUGIMI POLITIČNIMI STRANKAMI IN ORGANIZACIJAMI

75. člen

Stranka lahko sklepa sporazume in koalicije z drugimi strankami. O tem odloča svet stranke na predlog IO.

IZDAJATELJSKA IN USTANOVITELJSKA DEJAVNOST

76. člen

Stranka izdaja redne in izredne publikacije, knjige, propagandno gradivo in podobno skladno s svojim programom.
Stranka je lahko ustanovitelj podjetij in organizacij, ki podpirajo uresničevanje njenega programa. O tem odloča izvršilni odbor stranke.

PRIZNANJA IN ODLIČJA

77. člen

Stranka podeljuje svojim zaslužnim članom in tudi ostalim za stranko zaslužnim osebam odličja, priznanja in častne funkcije. Vrsto, način in kriterije za podeljevanje odličij, priznanj in častnih funkcij določi s posebnim pravilnikom svet stranke na predlog izvršilnega odbora.

SPREMEMBA STATUTA

78. člen

Pisno pobudo za spremembe in dopolnitve statuta lahko poda vsak član. Pisni predlog spremembe mora vsebovati člen, na katerega se sprememba nanaša, tekst predložene spremembe in pojasnilo s posledicami, ki bi jih sprememba povzročila. Pobuda se pošlje sekretariatu stranke, ki jo posreduje IO. Kongres odloča o predlogu sprememb in dopolnitev, ki jih je zbral in pripravil IO stranke ter jih potrdil svet stranke na podlagi predhodne najmanj enomesečne javne razprave. Na ta predlog sprememb in dopolnitev statuta lahko predstavniki na kongresu vložijo dodatne spremembe ali dopolnitve najkasneje tri dni pred kongresom.

79. člen

O spremembah in dopolnitvah posameznih členov statuta odloča kongres z dvotretjinsko večino navzočih na kongresu.

80. člen

V primeru prenehanja delovanja stranke premoženje in ustanoviteljske pravice preidejo na pravnega naslednika stranke. Če tega ni, o tem odloči kongres stranke ob sprejetju sklepa o prenehanju delovanja stranke.
V primeru prenehanja delovanja stranke poskrbi za ureditev premoženjsko pravnih vprašanj generalni sekretar oziroma generalna sekretarka stranke. Enako velja za primer izbrisa stranke.

SPOJITEV, PRIPOJITEV, RAZDRUŽITEV, PRENEHANJE

81. člen

Sklep o začetku postopka za spojitev, pripojitev, razdružitev ali prenehanju stranke sprejme svet stranke na predlog izvršilnega odbora, ki istočasno sprejme tudi navodilo postopka za spojitev, pripojitev, razdružitev ali prenehanje stranke. Svet stranke pripravi končni predlog za kongres.

DRUGE DOLOČBE

82. člen

Vsi organi stranke izvoljeni na kongresu stranke ali zboru članstva se morajo konstituirati v roku enega meseca po izvolitvi na kongresu ali zboru članstva.

83. člen

Članu organa preneha funkcija v tem organu, če štirikrat v teku mandata oziroma dvakrat zaporedoma neopravičeno izostane s seje organa.
Če član kateregakoli organa stranke iz kateregakoli vzroka preneha opravljati svojo funkcijo pred koncem mandata organa, vstopi namesto njega prvi naslednji kandidat na volilni listi za omenjeni organ, ki je med neizvoljenimi dobil največ glasov.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
84. člen

Statut, skladno s sklepom kongresa stopi v veljavo z dnem sprejetja na kongresu dne 1.12. 2012, uporablja pa se od razglasitve dalje.
Statutarne določbe, ki se nanašajo na volitve organov stranke, njihovo številčnost in način konstituiranja organov se uporabljajo že na kongresu stranke 1.12. 2012, takoj po razglasitvi sprejetega statuta.

85. člen

Pravilnike, poslovnike ter druge interne akte se uskladi z določbami tega statuta v šestih mesecih od sprejetja tega statuta.

86. člen

Do ustanovitve regij (pokrajin) se regijska (pokrajinska) organiziranost stranke določi z aktom, ki ga sprejme IO stranke.

87. člen

Spremembe in dopolnitve tega statuta se sprejema po enakem postopku kot statut, če ni v njem drugače odločeno.

Predsednik Zelenih Slovenije:
Vlado Čuš
V Ljubljani, 1.12. 2012