Temperatura v Sloveniji za 2 stopinji v plus zadnjega pol stoletja

Podnebne spremembe so realnost

Zgolj v zadnjega pol stoletja je povprečna letna temperatura zraka na merilnih postajah na Kredarici in v Ljubljani narasla za okoli 2 stopinji Celzija. Po podatkih  državnega statističnega urada podobno sliko kažejo tudi podatki drugih meteoroloških postaj.
V letu 2011 je povprečna letna temperatura zraka na Kredarici prvič od začetka uradnih meritev presegla nič stopinj Celzija. Drugič je bila ta meja presežena štiri leta pozneje, leta 2015. Ob tem je v Sloveniji v letu 2015 količina emisij toplogrednih plinov znašala 16.831 gigagramov ekvivalenta ogljikovega dioksida, kar je za 1,3 odstotka več kot v letu 2014. Emisije toplogrednih plinov so pri nas od začetka 90. let prejšnjega stoletja do leta 2008, ko so dosegle vrh z 21.498 gigagramov ekvivalenta ogljikovega dioksida, postopoma naraščale, nato pa razmeroma hitro upadale do leta 2014, ko je količina emisij znašala 16.610 gigagramov tega ekvivalenta. Upad količine izpustov po letu 2008 na statističnem uradu delno pripisujejo posledicam gospodarske krize, deloma pa tudi toplejšim zimam.

Ob upoštevanju ekvivalentov ogljikovega dioksida je delež tega plina med toplogrednimi plini v letu 2015 v Sloveniji znašal 80,8 odstotka, delež vseh drugih plinov skupaj pa 19,2 odstotka – metana 12,1 odstotka, didušikovega oksida 5,1 odstotka, delno fluoriranih in popolno fluorirani ogljikovodikov dva odstotka ter žveplovega heksafluorida manj kot 0,1 odstotka.
Podatki računov emisij v zrak za obdobje 2008-2014 potrjujejo zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, a ne vseh: zmanjšale so se predvsem emisije ogljikovega dioksida, medtem ko so se emisije skupin plinov delno fluoriranih in popolno fluorirani ogljikovodikov v tem obdobju povečale za dvakrat.

V nemškem Bonnu se sicer te dni odvija zasedanje, na katerem predstavniki držav z vsega sveta razpravljajo o pravilih za uresničevanje pariškega sporazuma. Eno od osrednjih vprašanj je prihodnje sodelovanje ZDA v tem sporazumu, ki naj bi s primernimi ukrepi zmanjšal emisije toplogrednih plinov in odvisnost od fosilnih goriv in s tem rast globalne temperature do leta 2100 omejil na manj kot 2 stopinji C glede na predindustrijsko raven. Slovenija je omenjeni pariški sporazum podpisala na slovesnosti aprila lani v New Yorku. Naš DZ pa ga je ratificiral novembra lani.

Komentarji