V Limi odločitev za neučinkovit kompromis

Članice Združenih narodov so na podnebnih pogajanjih v Peruju dosegle dogovor, kako naj se spopadajo s podnebnimi spremembami. Gre pa za dogovor, ki ga lahko ocenimo kot neučinkovit kompromis.

Delegati 194 držav so po podaljšanju dvotedenske konference za nekaj več kot en dan odobrili okvir za določanje nacionalnih zavez za ukrepanje, ki jih bodo države predložile na podnebnem vrhu v Parizu naslednje leto. Dokument, ki so ga poimenovali Klic iz Lime k podnebni akciji, tako postavlja temelj za doslej najcelovitejši dogovor o okolju.

Dve stopinji le neuresničljive sanje?
Svet želi omejiti rast temperature ozračja na le dve stopinji Celzija od predindustrijskih ravni, vendar pa so znanstveniki Združenih narodov že izračunali, da se bo ozračje v 100 letih segrelo za štiri stopinje.

Po Kjotu – Pariz?
Države z vsega sveta skušajo doseči nov podnebni dogovor, ki bo nadomestil Kjotski protokol iz leta 1997, s katerim so razvite države sprejele zavezujoče cilje zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov. Države v razvoju so bile takrat izvzete, zdaj pa razviti vztrajajo, da se je položaj močno spremenil in da državi, kot sta Kitajska in Indija, ne moreta spadati med revne. Opozarjajo tudi, da ti državi spadata med največje onesnaževalce ozračja.

Gre za zelo ohlapen sporazum
Sprejeto besedilo dogovora iz Lime tako pušča več možnosti za globalni dogovor, ki naj bi bil sprejet v Parizu, za vsako državo pa določa, kako bo predložila svoje načrte za zmanjševanje segrevanja v prvi polovici leta 2015.Namesto nacionalnih podnebnih zavez, vsebuje sporazum zgolj seznam različnih možnosti, ki naj bi jim pogajalci sledili v prizadevanjih doseči sporazum o zmanjšanju svetovnih izpustov toplogrednih plinov.

Manuel Pulgar-Vidal, perujski okoljski minister in vodja konference, je v podaljšanem dnevu konference predložil nov, četrti osnutek. Udeležencem je bila dana ena ura časa, da ga pregledajo. V tem sprejetem osnutku med drugim piše, da nosijo države skupno, a različno odgovornost v boju proti podnebnim spremembam. Države naj bi tako predložile zaveze glede zmanjšanja izpustov do marca 2015. A to velja samo za tiste, “ki so to pripravljene storiti”, druge države pa bi jim sledile v najkrajšem mogočem času. Vsaki državi je sicer prepuščeno, da sama določi nacionalne zaveze. Sprejeti osnutek je poleg tega zelo omilil vsebino zavez. Namesto prehodnega “bi morale” je v dokumentu zapisano, da države “lahko” sporočijo informacije, kot je referenčno leto in metodologija za izračun izpustov ter časovni okvir uresničitve zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov

“Razvodenel” kompromis
Gre za “razvodenelo” različico izvirnega dogovora, ki so ga sklenili po dodatnem dnevu pogajanj med bogatimi in revnimi državami. Okoljevarstvene organizacije po svetu opozarjajo, da je nepopustljivost držav ogrozila cilje celovitega sporazuma o boju proti podnebnim spremembam. Okoljevarstvena organizacija Greenpeace opozarja, da bodo naslednji meseci ključni. “Zgodaj naslednje leto nam morajo vlade pokazati nekaj oprijemljivega in razložiti, kako bodo zmanjšale izpuste, podprle ranljive države in plačale za čisto energijo do leta 2025. Če bodo sprejeti šibki cilji za leto 2030, bomo obsojeni na še 15 let povečevanja onesnaževanja in okoljske katastrofe, kot smo jo ravnokar videli na Filipinih, bodo ogrožale še več življenj, je dejal Martin Kaiser, ki se pri Greenpeaceu ukvarja z mednarodnimi politikami glede podnebnih sprememb. Pri Svetovnem skladu za naravo (WWF) so presodili, da vladam ni uspelo določiti jasnih načrtov za zmanjšanje izpustov do leta 2020. Spor med interesi razvitih držav in držav v razvoju se je končal kot “razvodenel načrt z malo znanstvene tehtnosti”, je dejala podnebna strokovnjakinja pri WWF-ju Samantha Smith.                                                                                                      

Pri Zvezi zaskrbljenih znanstvenikov menijo, da je rezultat podnebne konference v Limi zgolj minimum za nadaljevanje pogajanj do dokončnega podnebnega sporazuma v Parizu prihodnje leto.

Države v razvoju: Naj bogati plačajo svoj del                                                                  Revnejše države zahtevajo, da se razviti jasno zavežejo k finančni pomoči revnim za odpravljanje posledic in prilagajanje na podnebne spremembe. Do leta 2020 bi morale razvite države najti 100 milijard dolarjev za pomoč, doslej pa so jih obljubile nekaj več kot deset.

Komentarji