V Parizu 195 držav sprejelo nov globalni podnebni dogovor

PRVI ODZIVI GOVORIJO O ZGODOVINSKEM TRENUTKU

Po več letih usklajevanj in dveh tednih napornih zaključnih pogajanj je Podnebna konferenca v Parizu le prinesla globalni podnebni dogovor. Gre za prvi sporazum, ki zavezuje tako razvite kot razvijajoče se države, namenjen pa je omejitvi dviga povprečne globalne temperature pod dve stopinji Celzija.
Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je po sprejetju pariškega podnebnega sporazuma poudaril, da morajo države ostati združene in »enak duh, kot ste ga prikazali doslej, prenesti na ključni del implementacije«.
»S sprejetimi cilji Pariške podnebne konference tudi Slovenija dobiva odprt prostor za zeleni preboj in investicije, ki bodo omogočale trajnostni razvoj. Slovenska vlada se mora zbuditi in usmeriti slovenske regije, občine in podjetja v drugačen pristop nadaljnjega gospodarskega in družbenega razvoja. Odpirajo se številne možnosti za nova zelena delovna mesta, na kar Zeleni Slovenije opozarjamo in podajamo številne možnosti že drugo poldrugo desetletje« je priložnosti opisal predsednik stranke prof. Vlado Čuš.
»Kolo podnebnega ukrepanja se obrača počasi, a v Parizu se je obrnilo. Tak dogovor postavlja fosilno industrijo na napačno stran zgodovine«, je bil slikovit prvi mož Greenpeacea Kumi Naidoo.

Predstavniki pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja so z današnjim dogovorom zaključili proces, ki je prek številnih usklajevanj na nižjih ravneh in svetovnih podnebnih konferenc v Koebenhavnu, Durbanu in Limi vendarle pripeljal do dogovora, ki predstavlja prvi univerzalni sporazum o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in krepitvi obrambe proti posledicam podnebnih sprememb.
Pariški podnebni sporazum napoveduje prehod v dobo brez fosilnih goriv, do njega pa je prišlo po podaljšku dvotedenskih pogajanj 195 držav in EU. Francoski zunanji minister Laurent Fabius pa je lahko kot predsedujoči konferenci z udarcem s kladivom zapečatil dolgoletna prizadevanja. V letu, ki bo znova podrlo temperaturne rekorde, so se tako pogajalci dogovorili o zavezi k omejitvi dviga povprečne globalne temperature pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo, obenem pa sporazum države spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje. Da bi ta cilj dosegli, naj bi globalni izpusti toplogrednih plinov dosegli vrh, “kakor hitro je mogoče”. Neto ničelne izpuste – sporazum navaja razmerje med izpusti, za katere je odgovoren človek, in obsegom, ki ga vsrkajo ponori – naj bi dosegli v drugi polovici stoletja. Cilj omejitve dviga globalne temperature naj bi države dosegle s predložitvijo svojih nacionalnih prispevkov, vključno z ukrepi za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Na pet let bo potekal pregled izpolnjevanja zastavljenih ciljev, države pa naj bi svoje ambicije sčasoma stopnjevale.
Prvi pregled globalnega napredka bo leta 2023, pregled izpolnjevanja nacionalnih ciljev pa leta 2025. Svoje predloge nacionalnih ciljev je že podalo 187 držav, veljati pa bodo začeli leta 2020. Leta 2018 bodo opravili pregled stanja, ko bodo države svoje ambicije lahko zaostrile.
Da bi zagotovil potrebno transparentnost, sporazum od držav terja redno poročanje tako o ukrepih za znižanje izpustov kot o dani oz. prejeti finančni podpori. Razvite države so v skladu s sporazumom dolžne zagotoviti finančno pomoč državam v razvoju tako pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov kot pri prilagajanju na posledice podnebnih sprememb. Države v razvoju lahko pri tem sodelujejo prostovoljno, če želijo. V manj zavezujoči del dogovora je vključeno določilo, da bodo razvite države svojo pomoč krepile od 100 milijard dolarjev letno v letu 2020.
Sporazum bo veljati začel, ko ga bo sprejelo najmanj 55 držav, ki so skupaj odgovorne za najmanj 55 odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov.

Komentarji