Višje kazni in zapor za mučitelje živali

Mučiteljem živali se od danes končno obetajo strožje kazni. Novela kazenskega zakonika zvišuje kazni za surovo ravnanje z živalmi in trajno pohabitev živali. Novela kot kaznivo dejanje določa organizacijo borb živali in vzrejo živali za borbe, kar je bilo doslej opredeljeno kot prekršek.

Doslej so bile za mučenje živali predvidene razmeroma nizke kazni. Za surovo ravnanje z živaljo je bila predvidena denarna kazen oziroma do leto zapora. Do dve leti zapora pa se je predvidevalo, če je storilec mučil več živali, ali je mučeno žival trajno hudo pohabil oziroma je ta poginila. Po prvotnem predlogu pa bi se mučenje živali lahko izreklo do pet let zapora, za organizacijo pasjih bojev pa do osem let zapora

Spremembe zakonika, ki se danes uveljavljajo, zvišujejo kazni za surovo ravnanje z živalmi in trajno pohabitev živali (do enega oziroma treh let zapora). Med novimi kaznivimi dejanji pa se kot kaznivo dejanje določa le organizacija borb živali, ki je bila po dosedanji zakonodaji opredeljena kot prekršek.

Prvo zaporno kazen zaradi mučenja živali so na slovenskih sodiščih izrekli šele leta 2011. Takrat so v Kopru na mesec dni za zapahi obsodili moškega, ki je svojega psa kruto zanemarjal, imel na prekratki verigi, pes je bil podhranjen, na sebi je imel na stotine zajedavcev in gnojnih ran, zaradi česar živali ni bilo več pomoči in so jo morali uspavati.

Kmalu zatem je odmevala trimesečna zaporna obsodba za moškega, ki je sosedovega psa zavezal za avto in ga po cesti vlekel do smrti, pa tudi polletna zaporna kazen za pomurskega kmeta, ki je do smrti izstradal 22 glav govedi.

Po podatkih Statističnega urada Slovenije je bilo sicer leta 2010 izrečenih deset sodb zaradi mučenja živali, leto kasneje pa osem. V letu 2012 si jih našteli 14, leto kasneje štiri več, predlani pa šest. Prekrškov po zakonu o zaščiti živali pa je bilo lani 1311, kar je za 6 odstotkov več kot leto pred tem.

Komentarji