VSAK OD NAS LAHKO PRISPEVA K ZDRAVEMU OKOLJU IN KAKOVOSTI ŽIVLJENJA

Postanimo odgovorni: znižujmo, ugašajmo, varujmo, reciklirajmo, hodimo!

Opustiti moramo preživeto miselnost o okolju kot zaviralcu razvoja in prepoznati priložnosti okoljevarstvenih ukrepov, kot so višja kakovost življenja, večja konkurenčnost in nova zelena delovna mesta.

Na pobudo civilne družbe od leta 1970 vsako leto 22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje. Številni dogodki v teh dneh v Sloveniji in po vsem svetu sporočajo vladam, da Zemlja v času globalne recesije ne čaka, ampak da so ukrepi za trajnostni razvoj planeta nujni. Pospešiti moramo projekte, s katerimi bomo učinkoviteje reševali okoljske probleme na državni, regijski in lokalni ravni in s tem prispevali svoj delež k zaščiti našega planeta.

Izpostavljam ločevanje in odgovorno ravnanje z odpadki, varovanje vodnih virov in varčevanje s pitno vodo, omejevanje izpustov toplogrednih plinov, varčevanje z energijo ter odgovorno ravnanje z živalmi in gozdovi, ki si z nami delijo ta planet.

V zadnjih 200 letih so povečane potrebe po vodi, hrani, surovinah in energiji prekomerno obremenile naše življenjsko okolje. V svetu se je posledično povečalo onesnaženje zraka, vode in tal. Danes so spremembe vidne in ogrožajo prihodnost naših vnukov. Podnebne spremembe, s katerimi se soočamo, so skrb vzbujajoče in kličejo k ukrepanju. Ob ustreznem reševanju bodo izziv za gospodarstvo ter možnost za nova delovna mesta. Če pa ne bomo ukrepali odločno in hitro, bo naš način življenja ogrožen. Na to nas opozarjajo strokovnjaki Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC): »Naraščajoče količine emisij ogljikovega dioksida povečujejo tveganja za poplave, lakoto, konflikte in migracije«. Odgovorna svetovna znanost je že podala rešitev za velike težave, s katerimi se srečuje svet. Kompas kakovosti življenja kaže v smer trajnostnega razvoja, varovanja narave in tehnoloških rešitev s ciljem prehoda v nizkoogljično družbo.  Z vidika socialne ozaveščenosti je v nizkogoljični trajnostni družbi potrošnja manjša vrednota, delo pa precej večja. Tudi kakovost življenja bo tako postala večja vrednota, pri tem pa lahko svojo vlogo odigra tudi socialno podjetništvo.

Za Slovenijo je edino smiselno, da povečuje stopnjo samooskrbe na energetskem, vodnem in prehranskem področju. Manj razviti deli države pa bi morali preko županov prevzeti pobudo na proračunskem področju, ko gre za financiranje okoljskih projektov, ki imajo za cilj skladnejši regionalni razvoj Slovenije.

Izjemno pereči problem so odpadki. Udeležbe na čistilnih akcijah potrjujejo, da ljudje težavo prepoznavajo. Slovenija pa še vedno nima strategije ravnanja z odpadki, praktično vso delo je prepuščeno občinam. Nazoren primer so že različne barve kontejnerjev za ločeno zbiranje odpadkov. Ne morejo civilne pobude reševati problemov, za katere je poklicana država in pristojni ministri!

Neodgovorno je do mladih Slovencev in Slovenk, ki iščejo delo, da imamo v lesu veliko nacionalno bogastvo, pa iz tega ne iztržimo nič. Da les izvažamo zgolj kot surovino je nacionalna sramota. Ob sedanji potratni rabi energije v Sloveniji, bi morala biti tudi energetska prenova zgradb ključen strateški energetski in zaposlitveni projekt. Tako pa smo bili priča  nacionalni sramoti z izgradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Pri nedomišljenem konceptu razvoja obnovljivih virov energije je prezrta geotermalna energija, katere potencial je v Sloveniji izjemen in žal večinoma neizkoriščen.

Predlagam vsem državljanom in državljankam Slovenije, da sproti preverjamo razkorak med predvolilnimi obljubami, sprejetimi zavezami in dejanskim stanjem. Tako bomo občinske in državno vlado spodbudili k izboljšanju delovanja na okoljskem in drugih področjih, ki usodno vplivajo na naš razvoj na tem za preživetje narave in človeka ključnem področju.

In ne nazadnje, imejmo radi sebe in druge ljudi, živali in naravo. Konec koncev je naš prelepi planet Zemlja čudovit in enkraten. Ohranimo ga vnukom v vsej lepoti in v polni »formi«.

 

Komentarji