Zeleni smo se ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje odločili, da ga posvetimo vodi. Z veliko medijske pozornosti in podpore je bil konec leta 2016 v ustavo dodan 70.a člen, ki je izrecno zapisal pravico do pitne vode za vse državljane Slovenije.

Zainteresirana strokovna javnost je upravičeno pričakovala, da bo dopolnitev ustave postavila temelj doslednejšemu izvrševanju človekove pravice do pitne vode in spodbudila potrebne spremembe na zakonodajnem področju. Ustavni zakon o pravici do pitne vode v II. razdelku določa, da je treba zakone, ki urejajo vsebine iz 70.a člena URS, uskladiti z ustavnim zakonom v osemnajstih mesecih po njegovi uveljavitvi. Ti roki so krepko potekli.

Zeleni Slovenije ugotavljamo, da je bila to gesta vladajočih, ki pa ni imela resnih ambicij to uveljaviti tudi v praksi, saj se vse do danes ni spremenilo nič. Celo nasprotno, ugotavljamo, da je stanje na področju oskrbe prebivalcev s pitno vodo zaskrbljujoče. Peticija je tudi odziv na zahteve "mednarodnih fiskalnih pritiskov", ki si želijo privatizacije naravnih, še posebej pa vodnih virov.

Naravni viri pitne vode so tisti, za katere finančni analitiki ocenjujejo, da bodo v prihodnosti najbolj dobičkonosni. Zato svetovne korporacije kupujejo kmetijska zemljišča in vodne vire. Izkušnje držav, kjer so nadzor in izkoriščanje javnih vodovodov prevzela zasebna podjetja, so negativne. V teh državah se je izgubil nadzor javnosti, voda se je podražila, dobiček podjetij, ki so upravljala z vodovodi pa je zrasel.

Tisto, kar posebej izpostavljamo kot pereč problem in bi nas moralo zelo skrbeti, so vodne izgube v vodovodnem omrežju zaradi dotrajanosti infrastrukture. Te izgube predstavljajo kar tretjino načrpane vode, s katero bi sicer lahko dodatno oskrbeli 800 000 ljudi na letni ravni. Slovenija je do danes premalo izkoristila priložnosti, ki se ponujajo v evropskih finančnih sredstvih za te namene.

Stanje vodovodne infrastrukture danes predstavlja razvojni problem države, saj je le-ta stara in dotrajana. Zraven vodnih izgub to povzroča tudi različne vrste onesnaženja. Prav zaradi slabo vzdrževanih vodovodov zdravstveno oporečno vodo v Sloveniji pije 30 000 ljudi, kažejo rezultati nadzorov zdravstvenega inšpektorata, ki jih je zbral portal Pod črto. Medtem, ko je za večino prebivalstva dobro poskrbljeno, pa za del prebivalstva to ne velja. 140 000 Slovencev namreč pije vodo iz lastnih zajetij, za to vodo pa ni podatkov, ali je kakovostno ustrezna ali ne.

Delegacijo Zelenih so sestavljali Andrej Čuš, dr. Nada Pavšer in Nejc Škof.

Peticija bo po besedah predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča posredovana Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor, Komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti ter drugim delovnim telesom. Predsednik bo z vsebino peticije seznanil tudi člane Kolegija predsednika Državnega zbora.  

Slika 1 DZ

Ljubljana, 11. junija - Stranki Zeleni Slovenije in Stranka mladih - Zeleni Evrope sta danes na ustavno sodišče vložili zahtevo za ustavno presojo določb novele zakona o ohranjanju narave. Ta novela omejuje sodelovanje nevladnih organizacij v upravnih in sodnih postopkih, pobudniki presoje pa so prepričani, da je postavljanje administrativnih pogojev nesmiselno.

V pobudi za oceno ustavnosti stranki izpodbijata tretji člen, ki določa dodatne pogoje za pridobitev oziroma ohranitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju ohranjanja narave. Posledično je sporen tudi četrti člen, so pojasnili.
Sprememba zakona se v ničemer ne dotika kakovosti dela nevladnih organizacij, ampak zgolj administrativno in številčno omejuje tiste, ki smejo sodelovati in dobiti status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu, je poudaril Igor Jurišič iz Stranke mladih - Zeleni Evrope.

Pogoji tako po njegovih besedah nikakor ne pripomorejo k ohranjanju okolja. Nasprotno se lahko strokovnost celo omejuje, je izpostavil primer imunologov, ki jih je v Sloveniji okoli 30 in zato tudi v primeru, da bi ustanovili društvo, v postopkih brez pomoči laikov ne bi mogli sodelovati, saj novela za pogoj postavlja 50 članov.

"Največji nesmisel pa je, da status v javnem interesu tako ali tako podeljuje okoljsko ministrstvo," je poudaril Jurišič. Če torej neka organizacija ne izpolnjuje vsebinskih pogojev za tako delovanje, ji ministrstvo takega statusa pač ne podeli. Administrativni pogoji, kot jih prinaša novela, pa so nesmiselni.

"Strinjali bi se, če bi ministrstvo zadevo urejalo po področjih ali regijsko. Denimo če društvo za zaščito želv v Ankaranu ne bi smelo vložiti ugovora na izgradnjo rova v Velenjskem rudniku ... Postavljanje administrativnih ovir pa je popolnoma nesmiselno in, prepričan sem, tudi neustavno," je še ocenil.

"Moramo se vprašati, kdo si želi na račun okolja in narave bogateti," pa je dejal predsednik Zelenih Slovenije Andrej Čuš. Pobudniki želijo, da se o ustavnosti novele čim prej odloči, nato pa naj se v Sloveniji nadaljujejo pogovori o okoljski zakonodaji, "ki bo šla v smeri zaščite okolja in vodnih virov, ne pa da bodo politika in multinacionalke pod pretvezo ustvarjanja konfliktov in izrednih razmer polnili žepe na račun okolja in narave", je še dejal Čuš.

Ustavno presojo sta sicer stranki vložili na 31. obletnico ustanovitve Zelenih. Čuš je poudaril, da nadaljujejo priprave na volitve, bodisi predčasne ali redne. "Delamo na programu, na terenu, na okrajih, da nas kaj ne preseneti," je pojasnil.

Glede protivladnih protestov pa je Jurišič dejal, da so na zadevo, ki se jim zdi kritična, z današnjim dejanjem vplivali na svoj način. "Protesti so stvar civilne iniciative, politične stranke pa na napake opozarjamo po poti, ki so zapisane v ustavi," je dejal.

Novela zakona o ohranjanju narave različne pogoje za nevladne organizacije s statusom, da delujejo v javnem interesu, za sodelovanje v upravnih in sodnih postopkih. Ti pogoji so postavljeni glede na njihovo
pravnoorganizacijsko obliko. Za društva tako velja, da morajo imeti najmanj 50 aktivnih članov, zavod mora imeti zaposleni najmanj dve osebi s polnim delovnim časom, šesto stopnjo izobrazbe in dvema letoma delovnih izkušenj s področja ohranjanja narave, ustanova pa najmanj 10.000 evrov premoženja.
Izjemoma je omogočeno nevladnim organizacijam, ki ne izpolnjujejo na novo predlaganih pogojev, da vseeno pridobijo status, če imajo sklenjeno koncesijo za izvajanje trajnostnega gospodarjenja ali upravljanja z naravnimi viri, pogodbo o upravljanju zavarovanih območij ali

Po sprejetju Zakona o spremembah Zakona o ohranjanju narave (ZON-E), EPA 1001-VIII v Državnem zboru v sredo 27.5.220, ki nesorazmerno posega v pravice okoljskih nevladnih organizacij, smo se Zeleni Slovenije in Stranka mladih – Zeleni Evrope odločili, da zavarujemo Zeleno Slovenijo z vložitvijo presoje zakona na ustavnem sodišču.
Zakon, kot je bil sprejet, je po našem trdnem prepričanju v nasprotju z 72. Členom Ustave Republike Slovenije, kjer je med drugim zapisano »Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja.«
V pobudi za oceno ustavnosti bomo izpodbijali 3. (in posledično 4. člen), ki določa dodatne pogoje za pridobitev oziroma ohranitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju ohranjanja narave.
Zakon namreč v svojem 3. členu dodaja pogoje za pridobitev oziroma ohranitev statusa organizacije na področju varovanja narave v javnem interesu. V javnosti je bil kot razlog večkrat omenjena možnost zastopanja interesov ohranjanja narave v upravnih in sodnih postopkih.
Po našem trdnem prepričanju dodatni pogoji v ničemer ne doprinesejo h kakovosti, določeni pa lahko na strokovnost posameznih organizacij delujejo celo negativno. Dodatno pa zapisani pogoji onemogočajo financiranje organizacij z namenitvijo 0,5% dohodnine, kar lahko ima za posledico slabše delovanje ali celo propad določenih organizacij, ki se ukvarjajo z varovanjem okolja.
V pobudi za oceno ustavnosti smo kot razlog, s katerim utemeljujemo neskladje navedli:
Nevladne organizacije na področju ohranjanja okolja niso zgolj množične, ampak tudi organizacije, ki združujejo manjše število strokovnjakov s področja okoljevarstva. Spremembe zakona, ki omejujejo nevladne organizacije so bile očitno predlagane z razlogom, da se le te izključi iz soodločanja v imenu ohranjanja narave v javnih postopkih in zadevah. Konkretno so sporne točke 2-4, kot sledi:
Točka 2 določa množičnost kot pogoj za pridobitev oziroma ohranitev statusa. Pogoj je absolutno nesorazmeren, saj množičnost ne narekuje strokovnosti; v določenih primerih pa lahko celo negativno vpliva na strokovnost organizacije, še posebej, če društvo združuje strokovnjake, ki jih je v Sloveniji zgolj nekaj in bi s članstvom nad 50 oseb postali manjšina v društvu.
Točka 3 določa število zaposlenih, čeprav lahko v zavodih posamezniki delujejo tudi prostovoljno ali pa na podlagi drugačne pogodbe, kot je pogodba o zaposlitvi za poln delovni čas. V kolikor bi bil pogoja o izkušnjah na področju ohranjanja narave še smiseln, zahteva po zaposlitvi dveh oseb za polni delovni čas predstavlja nesorazmerno omejevanje zavoda.
Točka 4 omejuje ustanove s finančnimi oziroma materialnimi sredstvi v višini najmanj 10.000 EUR, kar je popolnoma nesmiselno in v ničemer ne odraža strokovnosti in upravičenosti takšne ustanove za delovanje v javnem interesu.
Dodatno je treba upoštevati dejstvo, da je MOP tisto, ki odloča o statusu in sicer na osnovi njihovega preteklega delovanja in načrtovanega delovanja v prihodnje.  Organizacije, ki imajo status v javnem interesu so tako že prestale preverjanje MOP, ki je na osnovi njihovih poročil in planov ocenilo, da izpolnjujejo pogoje, ki jih zahteva prva točka, ki govori: »s svojim delovanjem pomembno prispeva k ohranjanju narave s tem, da dejavno sodeluje pri ohranjanju narave, izvaja promocijo ohranjanja narave ali širi strokovno znanje na področju ohranjanja narave z izobraževanjem in vzgojo«
Glede na to, da je ta pogoj že zapisan v 137. členu veljavnega zakona dajemo pobudo Ustavnemu sodišču, da se celoten 3. in posledično 4. člen Zakona ohranjanju narave Zakona o spremembah Zakona o ohranjanju narave, razveljavi.
Skladno z zakonodajo bomo presojo zakona vložili na ustavnem sodišču po objavi v uradnem listu.

 
SPOROČILO ZA JAVNOST: Čas je za zeleno revolucijo. Se vidimo na Ustavnem sodišču, če se že ne moremo na referendumu!

Včeraj se je v parlamentu na Odboru za okolje zgodil nov napad na okolje in zeleno Slovenijo. Zeleni Slovenije smo bili že večkrat kritični do ravnanj te vlade, včerajšnje dogajanje pa je zagotovo izbilo sodu dno.

Poslanci koalicije in SNS so včeraj sprejeli novelo Zakona o ohranjanju narave in to kljub opozorilom zakonodajno-pravne službe DZ-ja, ki je člane odbora opozorila, da je prvotni amandma na zakon v nasprotju z ustavo, in to kljub dopolnilom drugega amandmaja: "Omejevanje delovanja NVO namreč vpliva na ustavno varovano pravico do zbiranja in združevanja iz 42. člena ustave. Niti ni mogoče spregledati 73. člena ustave, ki kot temeljno vrednoto slovenske pravne demokratične države varuje naravno dediščino."

Zadnje, odločilno glasovanje bo na majski seji parlamenta, ki se začne 25.5.2020.

Zeleni Slovenije bomo do takrat pripravili pritožbo, ki jo bomo vložili na Ustavno sodišče, prav tako pa smo prepričani, da je nezadovoljstvo nad ukrepi na vseh področjih takšno, da bi bilo možno zbrati 40 000 podpisov za zavrnitveni referendum, a tukaj je spet problem, ker so si ta isti posamezniki pred leti omejili pravico do referendumov.

Spoštovani,
Zeleni Slovenije smo se ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje odločili, da ga posvetimo vodi. Z veliko medijske pozornosti in podpore je bil konec leta 2016 v ustavo dodan 70.a člen, ki je izrecno zapisal pravico do pitne vode za vse državljane Slovenije. Zainteresirana strokovna javnost je upravičeno pričakovala, da bo dopolnitev ustave postavila temelj doslednejšemu izvrševanju človekove pravice do pitne vode in spodbudila potrebne spremembe na zakonodajnem področju.

Spoštovani,
PretnarVeseli nas, da se je dr. Gorazd Pretnar odločil kandidirati za direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Vsi, ki ga poznamo vemo, da mu lahko pripišemo največ zaslug za prepoved nekaterih rakotvornih pesticidov, javnost je prav tako pred leti razburil z ugotovitvami oporečne vode v vodomatih ali mleka v mlekomatih – pravi, da so učinki še danes vidni, to sta večji nadzor in čista voda ter mleko.
Ko se gre za zdravje in čisto okolje, je brezkompromisen, pri delu pa na prvo mesto postavlja stroko, saj ima bogate mednarodne izkušnje in je doktor mikrobiologije. Upamo, da bo državna politika po dolgem času kadrovala po načelu sposobnosti in ne pripadnosti. Slovenija potrebuje ljudi, ki bodo skrb za čisto vodo, varno hrano in nasploh javno zdravje postavili na prvo mesto.
V Sloveniji je kot eden prvih opozarjal tudi na slabo pripravljenost države na boj proti koronavirusu in po potrebi k izboljšanju zaščite ranljivih skupin.

Stran 1 od 4

Kontaktni podatki

  • Zeleni Slovenije, Mestni trg 4, 2250 Ptuj
  • 040 328 613
  • zeleni@zeleni.si
  • www.zeleni.si

Sodelujemo z Evropsko zeleno stranko

EGP Logo 2017