Zeleni Slovenije ob svetovnem dnevu voda: Prenehajmo z metanjem peska v oči in ukrepajmo!

Rast prebivalstva in predelava hrane povečujeta tudi porabo vode. Projekcije kažejo, da se bodo pritiski še intenzivirali, to bo povzročilo dodatno porabo vode.
Da bo Slovenija tudi v praksi in ne samo na deklarativni ravni izpolnjevala leta 2010 sprejeto resolucijo generalne skupščine ZN o človekovi pravici do vode in sanitarij, mora vzpostaviti učinkovit sistem nadzora nad izvajanjem javne službe oskrbe s pitno vodo, stanjem vodovodne infrastrukture, nadzor nad stanjem vodnih virov v celotni Sloveniji, vsebino koncesijskih aktov in drugo.
Vsak dan se moramo vprašati, kakšno vodo pijemo v Sloveniji!

Tisto, kar posebej izpostavljamo kot pereč problem in bi nas moralo zelo skrbeti, so vodne izgube v vodovodnem omrežju zaradi dotrajanosti infrastrukture. Te izgube predstavljajo kar tretjino načrpane vode, s katero bi sicer lahko dodatno oskrbeli 800 000 ljudi na letni ravni.
Politiki v Sloveniji, z leve in desne, se ukvarjajo z napačnimi prioritetami. Še vedno večji del svoje energije vlagajo v medsebojna ideološka obračunavanja, ki segajo v čase daleč nazaj.
Po podatkih Direkcije RS za vode tri četrtine vrtin v Sloveniji, iz katerih črpajo vodo za industrijske namene, obvladujejo tuje multinacionalke. Slovenska bogatost z vodnimi viri je zanje zanimiva, saj z njimi lahko kujejo vse večje dobičke. Trendi v svetu kažejo, da multinacionalke počno to v vseh državah sveta.
Prav zaradi slabo vzdrževanih vodovodov zdravstveno oporečno vodo v Sloveniji pije 30 000 ljudi, kažejo rezultati nadzorov zdravstvenega inšpektorata, ki jih je zbral portal Pod črto.
Medtem, ko je za večino prebivalstva dobro poskrbljeno, pa za manjši del prebivalstva to ne velja. 140 000 Slovencev namreč pije vodo iz lastnih zajetij, za to vodo pa nimamo podatkov, ali je kakovostno ustrezna ali ne.
Trenutno je v slabem stanju 62 od skupno 155 rek, jezer in drugih površinskih vodnih teles ter trije od 21 podzemnih vodnih virov (Savinjska, Dravska in Murska kotlina), poročajo v objavljenem revizijskem poročilu o učinkovitosti dolgoročnega ohranjanja virov pitne vode ugotavlja računsko sodišče.
Ministrstvo za okolje in prostor je sicer določilo glavne vzroke ogrožanja virov pitne vode. To so različna hranila, fekalije in posebne (strupene) snovi iz industrije, komunalnih čistilnih naprav, kmetijstva in odlagališč odpadkov, pa tudi človeško poseganje v količine vode ter v struge rek in brežine.
Samo v zadnjem obdobju se lahko spomnimo na mnoga dejanja slovenske politike, ki ne govorijo v prid okolja in besed, ki so jih izrekli v preteklosti. Spomnimo na gradnjo lakirnice na vodovarstvenem območju, o gramoznicah ter strupih pod zemljo – Dravsko polje, ali pa razglasitev MOL za najbolj neekološki subjekt v državi, saj gradi kanalizacijo velikega pretoka v vodonosniku od Broda do Ježice, ki je glavni (iz)vir Ljubljanske pitne vode.
Zeleni Slovenije pob svetovnem dnevu voda predlagamo in hkrati zahtevamo:
1. Po vpisu pravice do pitne vode v Ustavo RS je potrebno narediti vse, kar je v naši moči, da naše vire zaščitimo pred tujimi multinacionalkami.
2. Predlagamo spremembe Zakona o vodah, s katerimi bi zaostrili politiko varovanja vodovarstvenih območij. Zdaj so se kar razvadili pozidavati ta območja. Celo ob kršenju 69. člena Zakona o vodah, ki preprečuje gradnjo, če gre za nevarne snovi. Prizadevamo si, da se zaščiti razširi na vsako gradnjo.
3. Država naj čim prej pristopi k sanaciji gramoznic na Dravskem polju, ki predstavljajo izjemno grožnjo. Jedro te ekološke katastrofe je Kozoderčeva jama, v kateri je 50 000 ton kontaminirane zemljine.
4. Vlado RS tudi pozivamo, da prisluhne preko 120 organizacijam iz Slovenije in tujine, ki so z kampanjo Rešimo Muro! predsednika vlade Marjana Šarca pozvali, naj konča več kot 30-letno bitko za Muro, razveljavi koncesijo za gradnjo elektrarn na njej in jo trajno zaščiti.
5. Lokalnim skupnostim prav tako predlagamo, da se javno objavi v občinskih glasilih in na spletnih straneh rezultate analiz vode. Opažamo namreč, da se te prakse marsikje ne izvaja.

Zeleni Slovenije

Kontaktni podatki

  • Zeleni Slovenije, Mestni trg 4, 2250 Ptuj
  • 040 328 613
  • zeleni@zeleni.si
  • www.zeleni.si

Sodelujemo z Evropsko zeleno stranko

EGP Logo 2017