Program za EU Volitve

EVROPSKI PROGRAM LISTE ZELENIH SLOVENIJE

KDO SMO LISTA ZELENIH

Naša lista se opira na liberalno, zeleno in socialno  tradicijo. Zavedamo se, da je varovanje narave in okolja bistveno za preživetje ljudi. Ljudje lahko delujejo v dobro narave le, če so opolnomočeni. Naš cilj je večja kakovost življenja, kjer s pomočjo znanja (tudi tradicionalnega) premagujemo izzive časa doma, v EU in svetu.

Brez dialoga, izmenjave  različnih idej in vsebinskih pogledov na izzive sodobnega sveta demokracija ni mogoča. Pravica voliti in bili voljen je ravno zato zapisana tako v Ustavo RS kot tudi temeljne pogodbe, na katerih sloni EU in njena demokratična narava in struktura. V slovenskem političnem prostoru smo žal priča uveljavljanju političnega modela, ki skozi polarizacijo vodi v prevlado ene ali dveh političnih strank, ki pomembnemu delu volilnega telesa omejuje politično izbiro na volitvah. Priča smo tudi globokemu preoblikovanju evropskega političnega prostora, ki ga zaznamuje predvsem vzpon skrajne desnice, a poleg tega tudi oblikovanje novih levo in desno sredinskih strank ter pobude, ki presegajo obstoječe ideološke meje (primer povezovanja nizozemske leve sredine in zelenih).

Skrb za okolje - zelena agenda, najpomembnejša evropska politična usmeritev, se lahko uresničuje, ko v skladu z njo delujejo vsi ljudje. Naša platforma predstavlja širitev delovanja za smiselni in pravični zeleni prehod izven kroga aktivistov v vsakdanje življenje. Z nami postaja zeleni prehod del vsakega človeka.

Zato smo se odločili, da slovenskemu političnemu prostoru ponudimo liberalnosocialno-zeleno politično alternativo. Pomemben razlog za to je tudi, da evropski politični prostor zadnjih nekaj let zaznamujeta dve ključni politični vprašanji. Prvič vprašanje vladavine prava in demokracije ter drugič Zeleni prehod oziroma odzivanje in soočanje s posledicami ter izzivi podnebnih sprememb, ki že vplivajo na vsakdan vseh nas. Menimo, da v današnjem času kompetentno upravljanje države brez vključevanja zelene agende ni mogoče. Aktivisti, ki se zavzemajo za izvedbo zelene agende, morajo biti sestavni del načrtovanja razvoja družbe. Povezava liberalnega, socialnega in zelenega dela družbe je tako logična in učinkovita ter nadgradnja trendov v EU. 

UPRAVLJANJE DRŽAVE DRŽAVOTVORNO IN Z ZNANJEM

Zavedamo se mednarodnih tveganj in posledično možnosti globokega preoblikovanja evropskega političnega prostora - ne gre zanikati, da tudi zaradi napak EU v preteklosti. Upoštevali bomo dosežke EU, a hkrati postali motor za spremembo smeri oz. spremembo prioritet. EU je nastala kot mirovni projekt in kot ekonomsko-gospodarska skupnost, ki je leta in leta cvetela na račun okolja in na račun ljudi. Lista Zelenih Slovenije na prvo mesto postavlja kakovost življenja ljudi in njihovo opolnomočenje. Samo opolnomočeni ljudje lahko zaščitijo naravo in skrbijo zanjo. Takšen pristop zahteva ekipo, ki ima izkušnje vodenja družbenih in institucionalnih procesov, da zapisane cilje iz črk na papirju spremeni v enostavne, transparentne in poštene evropske predpise.

Varovanje zdravja, kakovostnega in trajnostnega življenja ljudi. Ob ustrezni podpori in opolnomočenju delovno aktivne generacije za spremembe in prilagoditve, ki so pred nami, v center pozornosti postavljamo (mlade) starše, od katerih je odvisno preživetje človeštva in starejše, ki smo jim hvaležni in dolžni za vse, kar so nam predali v upravljanje. Da bomo vsi živeli brez strahu pred prihodnostjo.

Podpiramo lokalno ekonomijo preživetja z naslonitvijo na našo tradicijo: to so mala in srednja podjetja, družinska obrt, slovensko podeželje ..., z vsemi potrebnimi historičnimi izkušnjami in tudi najnovejšimi tehnološkimi in znanstveni dognanji. Prehranska, energetska in surovinska samozadostnost temelječa na principu kroženja z večjim poudarkom na ukrepih, ki so ciljani in prilagojeni regijam in lokalnim skupnostim, mora postati prioriteta. Kako? Z zakonodajo na ravni EU, ki preprečuje špekuliranje s cenami osnovnih temeljnih dobrin (stanovanj, energije, hrane, osnovnih surovin ...) in zagotavlja osnovno preskrbo. Ob tem mora EU začeti tudi z oblikovanjem skupnih politik zagotavljanja osnovnih temeljnih dobrin na področju energije, hrane, zdravil, zdravja ljudi in narave (preprečevanje škodljivih politik in npr. prepoved glifosata in drugih spornih snovi). Evropsko administracijo je potrebno reformirati. Slovenija je dolžna v EU slovensko znanje bolj samozavestno predstavljati in zagovarjati ter se aktivneje povezovati s podobno mislečimi državami. EU pa mora biti v svetu bolj suverena pri zaščiti življenja ljudi, njihovih temeljnih pravic ter demokracije. 

IZZIVI ZA EU IN SLOVENIJO

EU in znotraj nje Slovenija se soočata z vrsto tveganj. V evropski listi Zelenih Slovenije smo identificirali naslednje pomembne izzive:

  1. Varnost

      EU mora v svojih temeljih ostati to, kar je vedno bila - mirovni projekt. Zaradi vojne v Ukrajini in tragedije v Gazi ter vse večjih geopolitičnih napetosti se mora temu prilagoditi, vendar pri tem EU ne sme opustiti svoje temeljne zavezanosti miru. To lahko doseže zgolj tako, da se izoblikuje kot kredibilen geopolitični akter, ki v svetu deluje na temeljih mednarodnega prava, zavezanosti demokraciji in človekovim pravicam, multilateralizmu, pravični mednarodni trgovini in menjavi, gospodarski in socialni uspešnosti ter diplomaciji z vzpostavljeno ustrezno ravnjo obrambnega odvračanja. Naš skupni cilj mora biti zavračanje in preprečevanje uporabe sile in grožnje vojne v mednarodnih odnosih.

      2. Socialna varnost ljudi in javno zdravstvo sta evropska izziva

        EU mora nadalje krepiti evropski socialni steber, ki se mora z naborom ukrepov približati potrebam ljudi, tako da gradi na lokalnih skupnostih, ki so pri soočanju z revščino, vključno z energetsko, najuspešnejše. Socialne in zdravstvene politike morajo postati širše in bolj vključujoče ter naslavljati socialne izzive prilagojeno potrebam različnih družbenih skupin (upokojencev, kmetov, mladih, uslužbencev, delavcev ...) s ciljem doseganja največjega učinka. Glede na skupne demografske trende mora EU od pisanja strategij preiti h konkretnim programom, ki bodo vsem starejšim v EU omogočili dostojno starost, predvsem pa zdravstveno in drugo oskrbo, ki jo človek potrebuje v jeseni življenja. Podpiramo, da se evropski denar usmeri tudi v usposabljanje in izobraževanje ter pridobivanje kompetenc v javnem zdravstvu, dolgotrajni oskrbi in socialnem sektorju.  

        3. Krožno gospodarstvo omogoča prijazen zeleni prehod, zagotavlja samozadostnost in neodvisnost

          EU se mora odločno in učinkovito soočiti s pospeševanjem dviga temperatur in pogostejšim pojavljanjem vremenskih ekstremov (suše, poplave, vročinski vali, spremembe v biotski raznovrstnosti ...)  z uničujočimi posledicami in vplivom na evropske družbe. Zeleni prehod mora biti ključna razvojna prioriteta EU in del skupnih naporov omejevanja podnebnih sprememb; pri tem ne smemo pozabiti na nikogar in zato vključiti vse in prisluhniti vsem.

          4. Evropska politika omejevanja špekulacij, ki povzročajo rast cen z osnovnimi dobrinami

          Ne regulirano in pogosto špekulativno trgovanje z osnovnimi dobrinami, kot so hrana, energija, surovine in tudi stanovanja, je privedlo do tega, da imajo ljudje vse bolj omejen dostop do teh eksistenčnih dobrin. Ker je to več kot očitno evropski problem, mora EU oblikovati skupne politike omejevanja tovrstnih praks in zagotoviti dostopnost teh dobrin vsem Evropejcem. Stanovanje ne sme biti vir dobička, ampak mora biti definiran kot osnovna življenjska potreba in pravica vsakogar.

          5. Prevlada nezaupanja in napetosti med državami v EU

          Skrajno desne totalitarne sile ogrožajo temelje EU in mir v Evropi. Brez skupnih vrednot in načel ni skupnega notranjega trga in ni skupnih evropskih politik. Za Slovenijo, kot relativno majhno državo z zelo odprtim in izvozno usmerjenim gospodarstvom, je prevlada zapiranja držav EU v lastne meje, ob hkratnem večjem pritisku tretjih držav, skrajno neugodna in povsem nezaželena. Mi zagovarjamo več Evrope,  z večjo osredotočenostjo na dejanske potrebe ljudi. 

          6. Tehnološko zaostajanje

          EU mora zagotoviti vse pogoje za razvojno-tehnološki preboj na ključnih zelenih tehnologijah in t.i. prelomnih tehnologijah (npr. umetna inteligenca) ter dostop do ključnih surovin. Ustrezen odziv na tehnološko zaostajanje bo vplival na raven dodane vrednosti in zmožnosti nadgradnje ali ohranjanja visoke ravni blagostanja in dostopnosti ključnih javnih storitev.

          7. Dosledno spoštovanje človekovih pravic

          Zavedamo se tveganj sedanjega časa, ko moramo ob razraščanju ekstremnega populizma v Evropi in svetu, tudi z obujanjem neofašizma in neonacizma v programih in dejanjih radikalne evropske desnice, podpreti in zavarovati ključne stebre demokracije; socialna varnost, vladavina prava, skrb za planet, splošna varnost, zavzemanje za mir.

          Zaradi realne ogroženosti vseh naštetih demokratičnih dosežkov Evropske unije mora v naši zavesti v ospredju ostati dosledno spoštovanje človekovih pravic in njihovo dosledno izvajanje. Pri tem se v celoti naslanjamo in sklicujemo na Splošno deklaracijo ZN o človekovih pravicah. Kot je navedeno že v njenih prvih treh členih se vsi ljudje rodijo svobodni, imajo enako dostojanstvo in pravice. Dana sta jim razum in vest, in bi morali drug z drugim ravnati v duhu medsebojnega spoštovanja. Prav vsak človek je upravičen do uživanja vseh pravic in svoboščin, brez vsakršnega razlikovanja, zlasti glede na raso, barvo kože, spol, jezik, vero, politični ali drugi nazor, narodno ali družbeno poreklo, premoženje, rojstvo ali katerokoli drugo okoliščino. Poleg tega ni dopustno nikakršno razlikovanje na podlagi politične ali pravne ureditve ali mednarodnega položaja dežele ali ozemlja, ki mu kdo pripada, pa naj bo to ozemlje neodvisno, pod skrbništvom, brez samouprave ali kakorkoli omejeno v svoji suverenosti. Vsakdo ima pravico do življenja, prostosti in osebne varnosti.

          8. Migracije

          Zaradi podnebnih, političnih in ekonomsko-eksistenčih sprememb v svetu bomo priča vse večjim migracijam, zato mora EU z ustreznimi pristopi in politikami zagotoviti enotno upravljanje migracij in jih naslavljati že v izvornih državah s prepletom mehanizmov razvojne pomoči in tudi s sporazumi o gostujočih delavcih skladno z evropskim pravom.

          TEMELJNE PRAVICE IN SVOBOŠČINE TER DEMOKRACIJA

          • EU mora zagotavljati vsem državljankam in državljanom najvišje standarde varovanja človekovih pravic, svoboščin in ravni demokracije ter ta načela uveljavljati tudi v odnosu do partnerjev v političnih in trgovinskih odnosih.
          • EU mora temeljiti na znanju, podpirati znanost in vzpostaviti neodvisne mehanizme družbenega nadzora (neodvisno novinarstvo, NGO, zaščita drugače mislečih, žvižgačev).
          • EU mora temeljiti na vladavini prava in načelu neodvisnega sodstva ter delitve oblasti.
          • EU mora zagotavljati varovanje posameznikove zasebnosti v fizičnem in digitalnem svetu.
          • EU mora vzpostaviti sistem ravnovesij in nadzora med institucijami EU v skladu z najvišjimi demokratičnimi standardi in načeli.
          • EU mora krepiti demokratični parlamentarni nadzor nad delom Komisije in še posebej institucij prisile, kot je npr. Frontex. 
          • Podpirati moramo pravico držav, da zaščitijo svojo kulturno in civilizacijsko različnost.
          • S prenovo temeljne pogodbe in ustrezno zakonodajo moramo aktivno preprečevati vzpon neliberalnih, avtoritarnih in nedemokratičnih procesov v EU.

          SOCIALNA IN SOLIDARNA EVROPA

          • Zavezujemo se k postopnemu, a konkretnemu in neposrednemu udejanjanju evropskega stebra socialnih pravic.
          • EU mora okrepiti socialno konvergenco, socialno pravičnost in trajnostno družbeno blaginjo ob upoštevanju dobrobiti za vse prebivalce EU.
          • V luči medgeneracijskega sožitja in demografskih izzivov je potrebno posebno pozornost nameniti usklajevanju družinskega in poklicnega dela ter ukrepe zasnovati na evropskih socialnih mehanizmih, ki  izhajajo iz univerzalnih načel temeljnih človekovih pravic, liberalnih načel tržne družbe in demokratične sodobne socialne države, kot so:
            • Univerzalna pravica do eksistenčnega bivanjskega minimuma, dela, izobraževanja in informiranja, zdravstvene in socialne oskrbe.
            • Univerzalni otroški dohodek in pokojnina za matere oz. materinski dohodek.
            • Na področju dela se mora upoštevati pravilo, da vsako delo šteje in vsaka ura šteje.
            • Probleme in težave invalidov lahko rešujmo samo v dogovoru z njimi. V institucijah EU si bomo prizadevali, za vključujoče politike in za invalidom prilagojen dostop do vsebin ( t.i. lahko branje, tolmačenje v jezik naglušnih in gluhih, Braillova pisava …)
          • Zavzemali se bomo za prednostno obravnavo demence na področju zdravja, raziskav, invalidskih politik in neformalnih oskrbovalcev. 

          STANOVANJSKA POLITIKA JE TUDI EVROPSKI PROJEKT

          • Stanovanjska politika in z njo povezani izzivi so vseevropsko vprašanje, k reševanju katerega mora prispevati tudi EU.
          • Stanovanje mora postati (človekova in dejanska) pravica vsake Evropejke in Evropejca, čemur se morajo prilagoditi stanovanjske politike držav članic, EU pa mora zagotavljati skupni širši normativni okvir in finančne mehanizme.
          • Reševanje stanovanjske problematike naj bo del politik novega evropskega Bauhausa.
          • Zagotavljanje dostopnih stanovanj, novih ali s prenovo obstoječega praznega stanovanjskega fonda, naj se financira tudi s kohezijskimi sredstvi, z razpoložljivimi sredstvi Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost ter sredstvi namenjenimi energetski sanaciji.

          LJUDEM PRIJAZEN IN PRAVIČEN ZELENI PREHOD

          Stroškov in tveganj neukrepanja ne želimo in ne smemo pustiti našim zanamcem.

          • Doseganje ciljev Zelenega prehoda je ključna razvojna prioriteta in del skupnih naporov omejevanja podnebnih sprememb, vendar pri tem ne smemo pozabiti na nikogar in zato vključiti vse in prisluhniti vsem.
          • Oblikovanje skupnih EU skladov za soočanje s posledicami podnebnih sprememb, še posebej v kmetijstvu.
          • Premišljeno in postopno ukinjanje subvencij na fosilna goriva, ob vzporednem podpiranju ustreznih alternativ.
          • Uzakoniti obveznost petrokemičnih podjetij za takojšno vzpostavitev recikliranja njihovih izdelkov.
          • Ohranjanje biotske raznovrstnosti mora ostati prioriteta.
          • Podpora razvoju OVE, zelenih in vodikovih tehnologij ter učinkoviti rabi energije ter razvoju fuzije.
          • Preložiti okoljske dajatve iz končnih uporabnikov na onesnaževalce in proizvajalce fosilnih goriv – načelo onesnaževalec plača!
          • Podpora novemu urbanizmu (evropski Bauhause), ki bo podpiral brezoglično mobilnost in dvignil kakovost bivanja.
          • Lokalna energetska samozadostnost (energetske skupnosti) in evropska energetska povezanost kot varovalka pred pomanjkanjem in visokimi cenami ter energetsko revščino.
          • Spodbujanje lokalnega kroženja dobrin in s tem regijske samozadostnosti in odpornosti.
          • Katalizirati transformativno zeleno gospodarstvo, ki ne temelji samo na recikliranju, temveč teži k zmanjševanju odpadkov, ohranjanju vrednosti virov in proizvodov na najvišji ravni in čim dlje, vzpostavitev in širitev novih ekonomskih poslovnih modelov, ki zmanjšujejo rabo virov.
          • Vzpostavitev regionalnih centrov / hubov, ki bodo koordinirali prehod v zeleno in brezogljično gospodarstvo v in med regijami, kjer se hkrati upoštevajo in poudarjajo  edinstvene karakteristike regij (regionalizacija Zelenega prehoda).
          • Spodbujamo oblikovanje in širitev lokalnih programov in projektov, ki združujejo ljudi ter krepijo občutek pripadnosti in solidarnosti.

          SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA V ČASU PODNEBNIH SPREMEMB

          Kmet je ključen pri ohranjanju naravne in kulturne krajine, poseljenosti podeželja in zagotavljanju lokalno pridelane hrane.

          • Cilj SKP mora biti zagotavljanje prehranske varnosti, kakovostne, zdrave (lokalne) in cenovno dostopne hrane.
          • SKP mora kmetom zagotoviti socialno varnost ter ustrezno podporo pri realizaciji Zelenega prehoda.
          • Kmetijstvo ni le zagotavljanje zdrave hrane, pač pa tudi skrb za ohranjanje narave in ohranjanje kulturne krajine.
          • Kmetijska politika mora biti bolj transparentna, pravičnejša in poštena do vseh kmetov.
          • Vzpodbujati tradicionalno (slovensko) kmetijsko pridelavo predvsem manjših kmetij in finančno/davčno razbremeniti dopolnilne dejavnosti na kmetijah.
          • Prenoviti kriterije za mlade prevzemnike tako, da bodo dostopni tudi pri prevzemanju malih kmetij in bodo spodbujali njihovo ohranjanje.
          • Preurediti razmerja v verigi od vil do vilic, tako da se bo okrepil položaj kmeta in njegov finančni delež v verigi.
          • Socialni položaj kmetov, še posebej kmetic, mora biti urejen tako, da bo zagotavljal ustrezno raven socialne in materialne varnosti med in po koncu aktivne delovne dobe.
          • Spodbujati povezovanje mest s podeželjem kot svojevrstno simbiozo obeh. 
          • Poskrbeti moramo za humano ravnanje z živalmi kjer je potrebno posebno pozornost posvetiti humanemu prevozu živali. Zagovarjamo prosto rejo živali in nasprotujemo zapiranju v kletke. Zavzemamo se za stroge kazni pri ugotovljenih mučenjih.

          IZOBRAZBA JE EVROPSKA KULTURNA VREDNOTA

          • Povečati enakopravnost držav in narodov s povezovanjem izobraževalnih institucij in izmenjavo znanja, ki mora postati manj elitističen, v smislu zapiranja v nacionalne in celo socialne okvire.
          • Nadaljevati in krepiti program Erasmus, ki naj postane čim bolj obvezen princip izmenjave med izobraževalnimi sistemi držav članic in partnerskih držav ter možnost spoznavanja drugih izobraževalnih kultur in okolij.
          • Opremiti ljudi z znanjem in veščinami na področju trajnostnega razvoja, s čimer bodo postali bolj kompetentni in samozavestni, hkrati pa povečati njihove možnosti za vodenje zdravega in produktivnega načina življenja v sožitju z naravo in s skrbjo za družbene vrednote, enakost spolov in kulturno raznolikost.
          • Krepiti znanja, spretnosti in razumevanja za spopadanje z velikimi izzivi, s katerimi se soočajo sedanje in prihodnje generacije.
          • Upoštevati 4 Delorsove stebre  pri vzgoji in izobraževanju:

          1. Da bi vedeli.  2. Da bi znali delati. 3. Da bi znali živeti skupaj. 4. Da bi znali biti.

          INDUSTRIJSKA POLITIKA

          • Zagotoviti pogoje za razvoj konkurenčnega in trajnostnega gospodarstva skladnega s cilji Zelenega prehoda.
          • EU mora postati gospodarski prvak v zelenih in digitalnih ter prelomnih tehnologijah (npr. umetna inteligenca).
          • Zagotoviti zanesljivo, trajnostno in cenovno konkurenčno oskrbo z energijo.
          • Skleniti strateška partnerstva, ki nam bodo zagotavljala zanesljivo, trajnostno in cenovno konkurenčno oskrbo s surovinami, pri čemer je težišče na krepitvi krožnega gospodarstva in ponovni uporabi surovin, ki jih že posedujemo; s tem (p)ostajamo neodvisni in samooskrbni.
          • Izboljšati poslovno okolje za mala in srednja podjetja; predvsem zmanjšati birokratsko breme pri pridobivanju EU sredstev, še posebej v programih za Zeleni prehod.
          • Okrepiti notranji trg za blago in storitve ter razviti enotni trg kapitala.

          MIGRACIJE IN AZILNA POLITIKA

          Migracijska politika mora zagotoviti, da bodo upravičeni do mednarodne zaščite to tudi dobili, ostali, ki do nje niso upravičeni, pa deležni zakonitega postopka, ki bo podlaga ali za vstop v EU, kot ekonomskega migranta ali hitre in humane repatriacije.

          • Migracije moramo upravljati enotno in jih naslavljati že v izvornih državah, s prepletom mehanizmov razvojne pomoči in tudi s sporazumi o gostujočih delavcih (podobno kot je bila praksa v Evropi v 60-tih in 70-tih) skladno z evropskim pravom.
          • Varovanje skupnih zunanjih meja v državah članicah z zunanjimi mejami EU naj aktivneje podpira Frontex.
          • Socializacija vseh migrantov mora postati obvezna, saj ključno vpliva na kakovost življenje posameznika in skupnosti.
          • Upravljanje migracij naj bo enotno, a mora hkrati omogočati prožnost državam članicam, da jo prilagajajo glede na lastne potrebe skladno z demografskimi in drugimi posebnostmi.
          • Politika priseljevanje mora preprečevati oblikovanje getov in izoliranih skupnosti, ločenih od družbe.
          • Migrantom mora biti omogočeno jezikovno in drugo izobraževanje, ki jim bo omogočilo hitro vključitev na trg dela.
          • Oblikovati je potrebno enoten sistem vstopa v EU in na evropski trg dela za državljane tretjih držav na podlagi izkazanih potreb držav članic. Kdor vstopi v EU skozi ta program ve, kaj bo delal in kje živel.

          KULTURA IN UMETNOST

          • Cilj EU mora biti ohranitev kulturnih razlik in edinstvenosti vseh držav članic, ki jih povezuje deljena preteklost in skupna prihodnost. 
          • EU mora okrepiti programe podpore razvoju kulture in umetnosti v državah članicah.

          SKUPNA EVROPSKA OBRAMBA

          • Ne izumljajmo tople vode in ne podvajajmo zmogljivosti zato uporabimo, kar že imamo.
          • EU naj oblikuje lasten obrambni steber, ki je povezan z Natom in hkrati omogoča EU tudi neodvisno upravljanje s temi obrambnimi zmogljivostmi.
          • Obrambni steber naj temelji na načelu okrepljenega sodelovanja.
          • Razviti je potrebno močan sistem upravljanje in vodenja skupne obrambe z močnimi mehanizmi demokratičnega nadzora na ravni EU in držav članic.
          • Vsaka država, ki temelji na vrednotah demokracije in človekovih pravic, ima možnost oziroma pravico članstva v NATU.

          PRENOVA EVROPSKE ADMINISTRACIJE

          • Povečanje učinkovitosti upravno-administrativnega aparata v institucijah EU kot tudi v Sloveniji, še posebej pri uresničevanju evropskih razvojnih programov. 
          • Zmanjšati število zaposlenih, kjer se je aparat preveč razbohotil in je neučinkovit.
          • Povečati reprezentativnost kadrov iz različnih držav članic v institucijah EU.
          • Aktivnejša podpora lastnim državljanov v institucijah EU pri njihovem kariernem razvoju.

          TRANSPARENTNOST

          • Povečati racionalnost in preglednost trošenja javnega denarja.
          • Okrepiti pravila in preglednost lobiranja in vseh stikov, katere imajo poslanci in uslužbenci EU instituciji z različnimi interesnimi skupinami. 
          • Okrepiti mehanizme, ki zagotavljajo strokovnost in preglednost dela asistentov in podpornega osebja v Evropskem parlamentu in institucijah EU.
          • Zaostriti profesionalne kriterije za izbiro kandidatov za uslužbence timov poslancev v EP. 
          • Uvesti redne revizije porabe vseh sredstev, ki so namenjena delovanju poslancev.
          • Povečati preglednost vplivanja interesnih skupin na oblikovanje skupnih politik v vseh institucijah EU. Javno razvidno mora biti, kdo in na kakšen način je sodeloval pri oblikovanju posameznih politik in zakonodajnih predlogov. 

          BIROKRATSKE OVIRE

          • Poenostaviti postopke odločanja v institucijah EU in jih uskladiti na vseh ravneh odločanja.
          • Nujno poenostaviti postopke za projekte in evropska sredstva do višine 3 milijonov evrov za mala in srednja podjetja ter lokalne skupnosti (MSP); nadzor se mora osredotočiti na rezultate, na kakovost in trajnost in ne na postopke.
          • Poenotenje administracije držav članic na ravni EU tako da ne prihaja do razlik v postopkih med državami članicami pri porabi evropskih sredstev pri skupnih programih.
          • Postopki pridobivanja sredstev iz posebnih programov (npr. Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost) morajo biti enostavnejši in ciljno osredotočeni.  

          AVTONOMNOST V SODOBNEM SVETU

          • EU se mora izoblikovati kot pomemben mednarodni akter skozi strateško avtonomijo, ki temelji na demokratični naravi EU, njeni gospodarski, socialni in podnebni uspešnosti, podprti s kredibilnim odvračanjem.
          • Slovenija mora v okviru skupne evropske zunanje in varnostne politike aktivneje iskati možnosti za skupno EU priznanje Palestine v mejah iz leta 1967 določenih z resolucijami VS OZN in določili ter načeli sporazuma iz Osla. 
          • Zunanja politika EU mora temeljiti na enakopravnem odnosu z vsemi velesilami, kakor tudi na mreži aktivnih in vzajemnih odnosov v mednarodnem okolju.
          • Težišče mora biti na zavezništvih z državami, ki z nami delijo civilizacijske standarde na področju človekovih pravic in demokracije.
          • Opredelitev strateškega odnosa do Rusije, ne samo skozi prizmo vojne z Ukrajino in s ciljem doseganja pravičnega miru v Ukrajini.
          • Opredelitev in definiranje strateškega okvira odnosov z Ljudsko republiko Kitajsko, ki morajo izhajati iz realne ocene tveganj in priložnosti v medsebojnih odnosih.
          • V odnosu z ZDA mora EU, kljub tradicionalnemu zavezništvu in partnerstvu, utrditi svoj položaj in avtonomnost.

          ŠIRITEV NA TEMELJU OBJEKTIVNIH KRITERIJEV

          • Konec zavlačevanja in oviranja širitve zaradi notranjepolitičnih razlogov v državah članicah (primer Severne Makedonije se ne sme ponoviti). 
          • Osnovno merilo širitve mora biti izpolnjevanje opredeljenih političnih in tehničnih pogojev za vstop zapisanih v širitveni metodologiji. Ko kandidatka te pogoje izpolni, sledi polnopravno članstvo v EU.
          • Podpiramo koncept fazne integracije, ki omogoča kandidatki, da se integrira na področjih, na katerih v celoti in nedvoumno izpolnjuje kriterije za vstop (vstop na skupni notranji trg, trg energentov ipd). Za polnopravno članstvo v EU pa mora država kandidatka izpolnjevati vse kriterije. 

          VKLJUČEVANJE MLADIH, SPOLNA IN GENERACIJSKA ENAKOPRAVNOST

          • Spodbujanje aktivnega državljanstva med mladimi in mladih za vstop v politiko.
          • Oblikovanje Mladinske komisije in institucij EU sestavljenih iz mladih, ki izrazijo interes, po nacionalnem ključu in žrebu.
          • Mladi in njihova pričakovanja morajo biti sestavni del vseh zakonodajnih predlogov v EU.

          NEPOSREDNE VOLITVE KANDIDATA ZA KOMISARJA

          Odnos do najvišjih političnih in strokovnih pozicij v institucijah EU moramo spremeniti. Te pozicije so bistvenega pomena za uresničevanje interesov slovenskih in evropskih državljanov.

          Brezbrižnost in nesoglasja so Sloveniji preprečevala imenovanja politično profiliranih kandidatov, zato na nivoju komisije nikoli ni imela resnega vpliva.

          Predlagamo nov zakonski predlog o neposrednih volitvah kandidatov za komisarja, ki bodo potekale istočasno z volitvami poslancev v Evropski parlament.

          INSTITUCIONALNA PRENOVA EU

          • Prenova in uskladitev temeljne pogodbe EU s potrebami in izzivi sodobnega časa skladno s pričakovanji ljudi.
          • Začetek široke javne razprave o sistemu veta in soglasnem odločanju oziroma odločanju s kvalificirano večino.
          • Oblikovanje možnosti predlaganja evropskega referenduma.
          • Okrepitev nadzorstvene in proračunske vloge Evropskega parlamenta.

          Kontaktni podatki

          Zeleni Slovenije
          Mestni trg 4, 2250 Ptuj

          e-pošta: zeleni@zeleni.si

          Želim sodelovati

          Včlani se

          Povezave

          Sledi nam na omrežjih

          Copyright 2022 © Zeleni Slovenije. Vse pravice pridržane.
          crossmenuchevron-down linkedin facebook pinterest youtube rss twitter instagram facebook-blank rss-blank linkedin-blank pinterest youtube twitter instagram