Zeleni Slovenije se uvrščamo med evropske zelene stranke, katerih temelje usmeritve poudarjajo kreiranje nekonfkliktnih politik, s poudarkom na zdravem življenjskem okolju, trajnostnem razvoju in socialni pravičnosti. Želimo si, da bi v Sloveniji v prihodnje namesto zidov gradili mostove.
Prihodnost, h kateri stremimo, je povezana z enotnostjo in državotvornostjo. Želimo si enotnosti, ki jo čutimo ob uspehih naših športnikov, znanstvenikov in v našem jeziku. Le-ta nas združuje, če živimo v Prekmurju ali na Primorskem, na Gorenjskem ali v Beli krajini. Takoj, ko se pogovarjamo o politiki, postanemo levi ali desni, rdeči ali beli, takšni in drugačni - smo vse, le enotni ne. Vsekakor sprejemamo drugačnost in različne poglede, vendar moramo biti enotni, ko želimo urediti prihodnost za nas, naše potomce.
Varovanje našega planeta je naša osnovna vrednota. Trenutna poraba ter proizvodnja energije spreminja naše podnebje in zastruplja planet tudi za prihodnje generacije. Naša politika sloni na nujni spremembi načina pridobivanja energije, ki bo za okolje prijazna alternativa ter bo sledila času razvoja in znanosti. Zagovarjamo prehod Evrope v smeri trajnostnega, okolju prijaznega modela. Peto poročilo Združenih narodov kaže, kako resna je potreba po ukrepanju. Dvigi morske gladine, nevihte in suše so vse pogostejše.
Čista pitna voda. Čeprav smo pravico do čiste pitne vode leta 2016 opredelili kot ustavno kategorijo prek 70.a člena in po tej poti postali edina država, ki pravico do pitne vode varujemo z Ustavo, se še naprej dogaja, da te ne uresničujemo v vsakdanjem življenju. Kar 140.000 prebivalcev ne ve, kakšno vodo pijejo, ker ni strokovno nadzorovana. Še huje pa je, da prebivalci manjših naselij še nimajo pitne vode. Oskrbovanje teh je največkrat v pristojnosti malih občin, ki nimajo sredstev za vodovodno oskrbo na podeželju. Glede na uravnotežen regionalni razvoj, bi v takih primerih morala država pomagati s subvencijami. Varnost oskrbe s pitno vodo je za Slovenijo vrednota, za katero je vredno vložiti veliko dela in finančnih sredstev. Slednje je pomembno še posebej zaradi njenega sovpadanja z dolgoročnimi trajnostnimi rešitvami, ki morajo biti pred kratkoročnimi dobički posameznikov in njihovimi linearnimi, netrajnostnimi rešitvami. Dovolj je bilo okoljskega kriminala.
Zeleni Slovenije na prvo mesto postavljamo zaščito naravnih virov v Sloveniji, zaradi česar bomo vse javne politike vodili po načelu nasprotovanja privatizacije strateške infrastrukture.
V Sloveniji ni potrebe po sekanju gozdov in uničevanju uničevati kmetijske zemlje, saj imamo že 1081 degradiranih con. Podpiramo tuje investicije in delovna mesta, a morajo te biti usklajene slediti logiki ravnovesja med človekom, naravo in kapitalom. Že danes imamo v Sloveniji dovolj praznih in degradiranih okolij, zato ni potrebe, da bi zaradi investicij sekali gozdove in uničevali naravo. Prepovedali bomo tudi izvoz nepredelanega lesa v tujino.
Stanovanja za vse. Slovenija je že 25 let brez ustrezne stanovanjske politike. Stanovanja v lastništvu države je potrebno ponuditi na trgu, hkrati pa mladim družinam omogočiti možnost sprotnega plačevanja stanovanja v obliki državnega poroštva. Sočasno s tem na področju stanovanjske politike zagovarjamo uvedbo primerov dobrih praks iz tujine. Dobre prakse v tujini, danes "strehe nad glavo" ne gledajo več kot življenjske naložbe, pač pa poudarek dajejo na: enostavnost postopkov za pridobitev dovoljenj, hitro gradnjo z materiali, ki so poceni, lokalni, ekološki in absolutno varni z vidika vplivov na zdravje človeka. Takšne oblike so novonastala eko naselja, kampusi sorodnih stilov, ki urbanost betona menjajo za urbanost zdravega stika z naravo. Govorimo o vrhunski arhitekturi in urbanizmu, le prestiž marmorja zamenjamo za prestiž srečnega sobivanja. Zagovarjamo tudi gradnjo oz. postavitev kontejnerskih kamupsov oziroma naselij v urbanih mestih, kjer je veliko povpraševanja po enosobnih namestitvah (študenti, delavci med tednom in samski). Dotične rešitve namreč ponujajo udobje sodobnega in trajnostnega ter hkrati ohranjajo cenovno dostopnost. Končno, kot rešitev se ponuja tudi prilagoditev obstoječih stavb ter zamenjava stanovanja za sobe v oskrbovalnih domovih.
Za zeleni promet. V kolikor želimo zmanjšati pritisk avtomobilov na mestna središča, moramo zagotoviti večjo mobilnost ter učinkovitost javnega prometa, kar je ena izmed prioritet naše stranke. Žalostno je, da imamo v Sloveniji železnice na ravni prejšnjega stoletja. V Sloveniji prav tako primanjkuje kolesarskih stez in pešpoti. Kolesarjenje in hoja nista le prijazna do okolja, temveč koristita tudi zdravju.
Infrastrukturni projekti morajo biti gonilo razvoja vseh regij. Stanje osnovne infrastrukture v Sloveniji je katastrofalno, od cest, pločnikov, varnih šolskih poti, vse do železniške infrastrukture.
Kemis in Ekosistemi se ne smeta ponoviti! Okolje je najpomembnejša nacionalna strateška dobrina, hkrati pa last nas vseh, zato ne smemo dovoliti, da se ga degradira. Zahtevali bomo revizije vseh okoljskih dovoljenj in povečali sredstva za sanacijo divjih odlagališč, Mežiške doline in Celjske kotline, izboljšali bomo kakovost zraka, ohranili kakovost pitne vode in poskrbeli za zaščito pred poplavami. Dovolimo naslednjim generacijam, da bodo uživale radosti doživetij v neokrnjeni naravi.
Prepovedali bomo izvoz nepredelanega lesa v tujino. Tragedija je, da prodajamo nepredelan les, ki ga v tujini spremenijo v izdelek in ga po višji ceni prodajo nazaj v Slovenijo.
Uredili bomo protipoplavno varnost. V Sloveniji imamo 28000 km vodotokov. S tako bogatim vodonosnim kapitalom moramo ravnati spoštljivo ter racionalno. Doseči moramo ravnovesje med naravnimi koriti, ki jih je potrebno ohranjati in uživati v njeni lepoti, ter preprečiti škodljivo delovanje voda na naseljenih področjih in intenzivnih kmetijskih območjih. Predvsem na območjih, kjer poplave povzročajo veliko gmotno škodo, je potrebno čim hitreje pristopiti k izvedbi protipoplavnih ukrepov, sočasno pa zagotoviti, da bomo imeli dovolj vode za namakanja in preprečevanje suše.
Boj proti podnebnim spremembam je skupen boj. Zeleni Slovenije se zavedamo, da za uspešnim bojem proti podnebnim spremembam ne stoji posamezna država, temveč skupnost držav. Eden izmed najboljših načinov za učinkovit skupen boj proti podnebnim spremembam je zagotovo sodelovanje držav prek pariškega sporazuma. Zeleni Slovenije se bomo zavzemali za to, da razglasimo »okoljsko-podnebno krizo« po zgledu Berlina, s čimer bomo pri vseh odločitvah začeli upoštevati t. i. okoljski zadržek.
Pošteno plačilo za pošteno delo in dostojanstvo delavstva. Nižji in srednji sloj bomo razbremenili z nižjimi dohodninskimi stopnjami. Z Zakonom o minimalnih pravicah delavcev bomo določili minimalno urno postavko v višini najmanj pet evrov bruto. Spoštovanje dogovora o izvzemu dodatkov bomo zagotavljali preko poostrenega inšpekcijskega nadzora, hkrati s tem pa bomo opredelili plačilo nadur in drugih, na trgu dela zahtevanih dodatnih del. Skozi zakonodajno vejo oblasti spodbujamo tako k poštenemu dogovarjanju kot tudi spoštovanju pravic zaposlenih. Dodatno posebno pozornost bomo namenili do sedaj na trgu dela socialno izključeni in izrinjeni starejši delovni populaciji in tistim delovnim invalidom, ki jih je sistem nepošteno pahnil na rob revščine. Prizadevamo si, da med zaposlitvami prevladujejo varne oblike in negotove. Prav tako je potrebno prevetriti vse kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, da so v skladu z ZDR. ZDR je treba nujno v določenih točkah popraviti, da ni dvoumen.
Dostojna starost. Najnižja pokojnina mora pokrivati minimalne življenjske stroške, ne pa da najnižje pokojnine v Sloveniji znašajo 207 evrov. Stopnja revščine med upokojenci je štirikrat višja kot med zaposlenimi, pri čemer so najbolj prizadete ženske nad 65 leti starosti. Etablirane stranke veliko govorijo o starejših, a do danes niso uredile področja dolgotrajne oskrbe, niti niso zagotovile izgradnje dodatnih kapacitet v domov za upokojence. Zeleni Slovenije zagovarjamo preusmeritev javnih sredstev za potrebe le-teh.
Več kot 100.000 prebivalcev ni zdravstveno zavarovanih. Vzroki za to so pomanjkanje javnih sredstev, primanjkljaj zdravnikov in predragi medicinski materiali. Slovenija za zdravje nameni le 6,7 % BDP javnih sredstev, precej manj od povprečja evrskega območja (7,1 %). Podpiramo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, dodatna sredstva, tako za investicije, kot širitev košarice storitev pa bomo dobili z revizijo vseh javnih naročil in centralnim naročanjem. Omogočili bomo gojenje in uporabo konoplje v zdravstvene in rekreativne namene.
Transparentno upravljanje s sredstvi za pokojnine. Danes žal mnogo upokojenk in upokojencev prejema neupravičene dodatke k pokojninam. Vse dodatke bomo izvzeli iz pokojninske blagajne in s tem dvignili obstoječe pokojnine.
Pokojnine bodo preračunane pravičneje. Zavzemali se bomo za sprejem zakonodaje, ki bo vse pokojnine preračunala na novo, na vsakih pet let. S tem bodo poskrbeli za pravičnejšo delitev sredstev pri novih upokojencih ali pri generacijah, ki so pred upokojitvijo.
Nove bivalne kapacitete za starejše. Vzpostavili bomo nove bivalne kapacitete za starejše. Trenutno na sprejem v dom za starejše čaka že 7700 ljudi, pričakovati pa je, da bo ta številka z meseci in leti še višja.
Potrebno je oblikovati politiko, ki bo starejšim omogočila čim daljše in bolj kakovostno bivanje doma, kar je pomemben del tretjega življenjskega obdobja. Podpiramo projekt Sobivamo, ki ga je skupaj s partnerji vzpostavilo Ministrstvo za okolje in prostor, s katerim želijo prispevati k iskanju možnosti primernih bivanjskih rešitev za starejšo, vse bolj številčno populacijo. Pot do najboljših rešitev vidimo v sodelovanju vseh deležnikov, občin in države, da se za tovrstne projekte ponudijo ustrezne spodbude, na drugi strani pa tudi starejših, ki se dejansko vsak dan soočajo s skrbjo za kakovost svojega življenja. Mogoče je medgeneracijsko sobivanje ali sobivanje starejših, to bi starejšim omogočilo, da živijo skupaj, si s tem znižajo življenjske stroške, delijo opravila, se družijo in krepijo svojo socialno mrežo. Vseživljenjsko učenje in medgeneracijsko sodelovanje. Pri tem Zeleni Slovenije sledimo zgledom dobrih praks iz držav članic EU, kjer mladi predajajo sodobna znanja in bogatijo tretje življenjsko obdobje starejših.
Izboljšali bomo položaj invalidov in hendikepiranih oseb. Sredstva iz naslova iger na srečo padajo, posledično pa je manj sredstev za invalide ter hendikepirane osebe. Zavzemali se bomo za dosledno spoštovanje njihovih pravic, za celovito izvrševanje konvencije OZN, za neodvzemanje že pridobljenih pravic s strani države, za njihovo lažjo zaposljivost, za učinkovitejše sodelovanje invalidskih organizacij z državo in med sabo. Borili se bomo za državne inštitucije, ki bodo hendikepiranim osebam bolj prijazne. Potrebno je zvišati dodatek za pomoč in postrežbo, ki ni bil usklajen že od leta 2012, da ne bodo na robu preživetja. Zavzemali se bomo, da pri izvrševanju nalog, ki jih na področju hendikepiranih oseb državi naloži ustavno sodišče, ne bo več prišlo do tega, da DZ-RS, ali druge institucije enostavno zaobidejo odločbo ustavnega sodišča in zakon prikrojijo po svoje.
Še eden izmed bistvenih in nujnih ukrepov bo poenotenje informacijskega sistema v zdravstvu. Zaradi različnih softwerskih hiš imajo izvajalci v zdravstvu izredne težave, prihaja do uhajanja informacij, pošiljanje po navadni pošti, kar je stroškovno gledano velika težava.
Sedanji sistem koncesij je netransparenten. Potreben bi bil nadzor, reguliran s strani Ministrstva za zdravje, ki bi sestavilo komisije za posamezna področja, sestavljena iz najmanj štirih članov, predstavnikov zasebnikov in javnih zavodov, da ne bi prihajalo do anomalij. Komisije bi nadzirale delo, preverjale licence, podeljevale dovoljenja za delo in izvajale sanitarne preglede vsaj na pet let. V primeru kršenja, bi koncesionarju ali javnemu zavodu lahko tudi odvzeli licenco za delo.
Uredili bomo položaj medicinskih sester. Slovenija je zatajila v pristopnih pogajanjih za članstvo v Evropsko unijo in pri tem pozabila na medicinske sestre ter degradirala tiste, ki so končale šolanje pred vstopom v Evropsko unijo. To krivico bomo popravili.
Slovenska hrana v vsak dom. Država, ki ne zagotavlja najmanj 85 odstotkov samooskrbe s hrano, je ogrožena suverenost. Naša samooskrba je le malo nad polovico. Večina živilskopredelovalne industrije je propadlo ali pa je bila prodana tujim lastnikom, tako da je odkup kmetijskih pridelkov v prihodnje negotov. Tri četrtine kmetijske zemlje je na območju z omejenimi dejavniki kmetovanja in s tem nekonkurenčno s konvencionalnim načinom kmetovanja. Potrebno je povečati spodbude za ekološko kmetovanje, predelavo in lokalno oskrbo. Konvencionalna prireja mesa povzroča veliko tveganje onesnaževanja okolja z nitrati in pesticidi. S spremembami Zakona o javnem naročanju bomo poskrbeli, da bodo otroci, pa tudi starejši posamezniki, v fazi izobraževanja vseskozi uživali zdravo in domačo hrano, ki je boljša od uvožene iz Egipta ali pa Turčije.
Oživitev podeželja in pokrajine. V Sloveniji imamo 70000 kmetijskih gospodarstev, pri čemer pa število iz leta v leto pada, prav tako je neugodna starostna struktura kmetov. S koriščenjem evropskih sredstev bomo dodatno spodbujali mlade h kmetijstvu, z razvojnimi sredstvi in sredstvi za regionalni razvoj pa bomo poskrbeli, da se bo slovensko podeželje spet začelo oživljati. O teh smo že imeli referendum, namenjene bodo predvsem povezovanju lokalnih skupnosti pri razvojnih projektih in evropskih razpisih, prevzele bodo tudi del pristojnosti s strani države.
Probleme mladih jemljemo premalo resno. Največji problemi so zagotovo na področju osamosvajanja, zaposlovanja ter reševanje stanovanjskega vprašanja. Zagovarjamo, da se državna stanovanja ponudijo mladim družinam, uredili bomo tudi problematiko brezplačnih pripravništev, saj bomo ukinili študentske servise, njihovo delo pa bodo prevzeli zavodi za zaposlovanje. Sredstva bodo tako namesto študentskim servisom šla državi, ki bo iz tega sklada plačala pripravništva.
Mladi in šport bodo dobili svoje ministrstvo in večjo veljavo v družbi. Dosedanji Urad za mladino sicer dela po svojih močeh, a ko se letno izseli iz Slovenije preko 8000 mladih, moramo ukrepati in položaj mladih postaviti v ospredje.
Slovenskemu športu in športnikom bomo zagotovili več finančnih sredstev. Liberalizirali bomo področje stav in iger na srečo ter s tem zagotovili več koncesijskih sredstev, kakor tudi sredstev iz naslova pobranih davkov. Dovolili bomo oglaševanje stavnic na športnih dogodkih. Podjetja, ki bodo vlagala v šport, bodo deležna davčnih olajšav.
Za več športa v izobraževalnem procesu. Od osnovne šole pa vse do prve stopnje bolonjskega študija si prizadevamo za uvedbo dodatnih ur s področja športne vzgoje in gibanja.
Ločili bomo javno in zasebno. Pri tem ne bomo podpirali ustanavljanja novih fakultet in zavodov, ki bodo delovali ter izobraževali na področjih, ki že imajo veljavne akreditirane programe.
Slovenska znanost bo prejela več sredstev. V Sloveniji si zagotovo želimo več delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, le ta bodo prišla z več sredstvi za inovacije in razvoj.
Premoženje, ukradeno iz Slovenije, bomo vrnili v Slovenijo. Slovenska tranzicija žal ni zgodba o uspehu. Za njo pa so odgovorni tako politiki na levi in desni, ki so pri velikih projektih sodelovali, ne glede na politično barvo. Po nekaterih ocenah je v tujini vsaj 40 milijard našega premoženja. S specializiranimi sodišči bomo poskrbeli, da se okradeno premoženje vrne v domovino. Dejstvo je, da so sodstvo, davčna uprava, Urad za preprečevanje pranja denarja in drugi organi pri zaplembi premoženja neučinkoviti.
Debirokratizacija. Trenutno je v Sloveniji v veljavi preko 20000 zakonov in podzakonskih aktov, samo na področju kmetijstva preko 4000. To ni ne človeško, ne normalno, saj se morajo ljudje namesto z ustvarjanjem dodane vrednosti ukvarjati z učenjem in sledenjem birokraciji.
Zadovoljni javni uslužbenci so garancija za dobro javno upravo. Dosegli bomo, da se bo vsaka poklicna skupina sama pogajala za svoje plače, zato je potrebno ukiniti neustaven kvorum. Z ukinitvijo kvoruma se bo lahko tudi podhranjena plačna skupina J pogajala za svoje plače, danes se za njih pogajajo drugi!
Ukinili bomo plačno skupino J. Ne strinjamo se s tem, da sistem plač v javnem sektorju predvideva nižje plače od zakonsko predpisane minimalne, zato bomo po vstopu v parlament predlagali odpravo plačne skupine J in začetek lestvice z najnižjo stopnjo, ki bo minimalna plača.
Javna uprava je kompleksen pojem. Mnogi sploh ne ločijo med javno in državno upravo. Strinjamo se, da je potrebno rezerve iskati predvsem v slednji.
Uvedli bomo živalsko policijo. Živali so živa bitja in mučenje ter trpinčenje le-teh ni sprejemljivo.
Za boljši položaj slovenskih vojakov, policistov, obveščevalcev in gasilcev. Pomena varnosti se v vsakodnevnem življenju ne zavedamo in to področje prepogosto zanemarjamo. V razvitih družbah je organ varovanja človeškega življenja in lastnega imetja prva prioriteta, le v Sloveniji ne znamo poskrbeti za vojake, policiste, obveščevalce in gasilce, do njih se obnašamo kot da so nekakšen le »nebodijihtreba«, in tako bo, dokler ne bo ogrožena varnost. Takrat bo prepozno, ukrepati je treba zdaj.
Pravosodni sistem, ki bo spoštoval, da smo pred zakonom vsi enaki. Zaupanje Slovenk in Slovencev v pravosodni sistem je med najnižjimi v Evropski uniji. Zagotovo imamo na področju pravosodja veliko težav, saj so ljudje pred sodišči obravnavani različno, kar je nesprejemljivo in nedemokratično. Dosledno bomo zagotovili izvajanje odgovornosti sodnikov za svoje odločitve, vključujoč kazenske postopke zoper sodnike, ki so po veljavni zakonodaji mogoči, vendar se nikoli ne izvajajo. Odločanje v sodnih senatih bo postalo javno, vsakdo bo lahko videl, kako je kateri od sodnikov glasoval, v senatih sodelujočim sodnikom pa bomo omogočili pisanje ločenih mnenj po vzoru Ustavnega sodišča RS. Višjim sodnim instancam bomo prepovedali vračanja v ponovna sojenja na nižja sodišča in vzpostavili sistem, po katerem bodo morala višja sodišča in Vrhovno sodišče odločiti v zadevi in je ne vračati v ponovno sojenje.
Za učinkovito in hitro sodstvo. Sojenja bomo časovno omejili na šest mesecev na prvi stopnji, tri mesece na drugi stopnji in tri mesece na Vrhovnem sodišču.
Zagovarjamo načelo suverenih držav članic Evropske unije. To pomeni, da ne podpiramo vse več in večjih pooblastil evrokratov iz Bruslja, prav tako ne pristajamo na to, da bomo delovali po diktatu tako Bruslja kakor tudi Washingtona in Moskve. Prav tako se bomo jasno postavili po robu tudi Hrvaški, ki je naše »voditelje« do zdaj vedno naplahtala, pri tem pa njihove škodljive poteze pogojevali z vstopom v Schengen in Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Izven meja Slovenije živi 500000 Slovenk in Slovencev. Slovenci izven matice za Slovenijo predstavljajo velik neizkoriščen potencial. Gre za številne rojake, ki so izjemno uspešni v gospodarskih, znanstvenih, akademskih, upravnih, medijskih in drugih vodah. Gre za ljudi, ki imajo izjemne izkušnje in znanje ter podrobno poznavanje tujih sistemov, ki jih lahko razumeš le, če si del njih. Obenem pa gre v številnih primerih za zelo zavedne Slovence, ki želijo pomagati Sloveniji, mnogi so v preteklosti že imeli negativne izkušnje. Odganjata jih po eni strani birokracija, po drugi pa občutek nedobrodošlosti in nesprejetosti.
Smo za trajnostno gospodarstvo in nova delovna mesta. Delovna mesta bomo zagotovili z več ukrepi, tudi z davčnimi počitnicami za mlade in odpiranjem zelenih delovnih mest. Slednje bomo uresničili s prehransko samooskrbo s poudarkom na ekološki pridelavi, kar bi v ekološkem kmetijstvu lahko prineslo 80000 delovnih mest. Vzpostavljanje vrednostne verige lesa bi skozi oživitev lesnopredelovalne industrije prineslo 50000 delovnih mest, s prehodom na obnovljive vire energije bi poleg dolgoročne energetske varnosti brez izčrpavanja naravnih virov lahko zagotovilo 22000 delovnih mest in upravljanje z odpadki, bi prineslo dodatnih 8000 delovnih mest.
Za zeleni turizem. Prizadevamo si, da Slovenija postane prepoznana kot zelena butična globalna destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna petzvezdična doživetja.
Za plačilno disciplino. Prizadevali si bomo za vnovično vzpostavitev SDK, ki je v preteklosti bdel nad plačevanjem prispevkov s strani delodajalcev in plačno disciplino, ki ovira mnoga mala in srednja podjetja. Prav tako bo odvedel davke takoj, ko bo podjetje dobilo plačan račun.
Dovolj koncepta »vzemi, izdelaj, uporabi in zavrzi«. Zeleni Slovenije ne pristajamo na zastarel linearni model gospodarstva, ki temelji na ignoriranju okolja in je popolnoma netrajnosten ter nevzdržen. Uvajanje in sledenje konceptu krožnega gospodarstva bo temeljilo na ugotovitvah stroke, ki je spodbujanje samooskrbe, »zero mile ponudbi«, »zero waste konceptu«, urbanih vrtovih in ekološkem in sonaravnim kmetijstvom opredeliko kot največje priložnosti za Slovenijo. Slednja je tudi članica CE100 Ellen MacArthur, ki je globalna fundacija na področju krožnega gospodarstva, zato je pomembno, da se v skladu s tem tudi obnašamo. S prehodom iz linearnega na krožno gospodarstvo sledimo logiki višje konkurenčnosti gospodarstva, novih delovnih mest, manjši odvisnosti od uvoza virov, krepitev ekonomske in družbene stabilnosti, novih poslovnih priložnosti in nižanju življenjskih stroškov za Slovenke in Slovence.
Zeleni Slovenije
Mestni trg 4, 2250 Ptuj
e-pošta: zeleni@zeleni.si