ZELENO-MODRI program skupne liste ZELENIH SLOVENIJE in STRANKE GENERACIJ
Program predstavlja simbiozo med demografsko realnostjo (Stranka generacij) in okoljsko nujnostjo (Zeleni Slovenije). Osrednja teza je, da je socialna država brez zdravega okolja sistemsko nevzdržna, hkrati pa zeleni prehod brez socialne varnosti politično ni mogoč.
1. Medgeneracijsko sodelovanje in socialna varnost
To je hrbtenica programa, ki se osredotoča na popravo krivic in zagotavljanje dostojanstva:
2. Trajnostni razvoj in okoljska pravičnost
Zeleni del programa prehaja iz zgolj ekoloških tem v vsa področja življenja:
3. Gospodarski preporod in energetika
Program zagovarja model, ki temelji na znanju in trajnosti:
4. Stanovanjska politika: "Model bivanja prihodnosti"
To področje najbolj neposredno združuje obe stranki:
5. Ključni poudarek: Soodvisnost
Program izpostavlja, da socialna stabilnost potrebuje nova, trajnostna delovna mesta, zeleni prehod pa potrebuje socialno varnost, da ga ljudje sprejmejo. Gre za celovit model, kjer:
Skupna lista Zeleni Slovenije in Stranka generacij nagovarjamo volivce z obljubo o "Sloveniji, ki je solidarna, trajnostna in varna za vse generacije". To ni več le program dveh strank, temveč enoten Zeleno-modri model, ki demografske izzive rešuje skozi trajnostni razvoj. Izbira ZA VSE generacije.
Programa obeh strank se vsebinsko dopolnjujeta in sta v ključnih točkah tudi medsebojno soodvisna. Eden izhaja predvsem iz demografske realnosti starajoče se družbe in poudarja medgeneracijsko solidarnost, socialno varnost ter dostojanstvo vseh generacij. Drugi izhaja iz okoljske, podnebne in trajnostne nujnosti in zagovarja zeleno preobrazbo družbe in gospodarstva. Skupaj tvorita celovito vizijo razvoja Slovenije, ki je hkrati socialno pravična in okoljsko odgovorna.
Medgeneracijsko sodelovanje. Medgeneracijsko sodelovanje temelji na razumevanju, da je prihodnost Slovenije odvisna od trdne medgeneracijske pogodbe. To pomeni zagotavljanje dostojnih pokojnin, popravo krivic upokojencem iz obdobja 2013-2022 (dvig iz 57,25% na 63,5%), uveljavitev formule usklajevanja pokojnin (50% rast plač + 50% rast življenjskih potrebščin), zahtevamo ponovno uvedbo izrednih usklajevanj pokojnin, saj vztrajamo, da povprečna starostna pokojnina v Sloveniji ne sme pasti pod 60% povprečne plače ter zagotovitev stabilnega pokojninskega sistema (obstoječa reforma tega ne zagotavlja). Dostopnost ustreznih stanovanj mora biti zagotovljeno vsem generacijam ter izpeljati moramo učinkovito reforme zdravstva skupaj z razvojem delujočega sistema dolgotrajne oskrbe. Gospodarski razvoj mora temeljiti na delu, znanju in pravičnosti. Ti cilji so dolgoročno dosegljivi ob trajnostnem upravljanju naravnih virov. Medgeneracijska pravičnost je odvisna od okoljsko pravičnostjo. Brez zdravega okolja, prehranske samooskrbe, sonaravnega kmetijstva, skrbi za živali in okolje, ni stabilne in finančno vzdržne socialne države.
Solidarnost in pravičnost. Solidarnost in pravičnost dobita širši pomen, šele ko prihodnost razumemo kot skupno in medgeneracijsko odgovornost. Ne gre samo za pravično delitev družbenih bremen ampak za odgovornost do prihodnjih generacij. Čista voda, zrak in stabilno podnebja so temeljne obveznosti do otrok in vnukov. Socialna pravičnost brez varovanja naravnih virov je kratkoročna. Okoljska politika brez socialne dimenzije nikoli ne doseže široke družbene podpore.
Okolje. Na področju okolja in razvoja prostora se vizija uresničuje skozi varovanje voda, gozdov in biotske raznovrstnosti ter prehod v nizko-ogljično gospodarstvo. Trajnostna mobilnost, okrepitev javnega potniškega prometa s poudarkom na železniških povezavah ter spodbujanje energetskih zadrug, predstavljajo korake k uravnoteženemu in decentraliziranemu (tudi regijskemu) razvoju. Trajnostno prostorsko načrtovanje in zmanjševanje pozidave prvovrstnih kmetijskih zemljišč zagotavljata, brez ogrožanja naravne in kulturne dediščine, dolgoročno prehransko varnost, saj bosta hrana in voda postali strateško pomembni prvini v naslednjem desetletju.
Gospodarstvo. Gospodarska prihodnost temelji na krožnem gospodarstvu, digitalnih inovacijah v korist ljudi in razvoju »zelene industrije« in trajnostnih dejavnosti (turizem, kmetijstvo, kultura). Krepitev lokalnih in regionalnih ekonomij ustvarja nova, trajnostna delovna mesta, ki so ključna za socialno stabilnost. Prav socialna varnost je pogoj, da lahko Slovenija uspešno izvede zeleni prehod. Zavzeli se bomo, da bo izplačilo pokojnine 100% ob ponovni zaposlitvi upokojencev ter da so plačani vsi davki in prispevki. Prav tako se bomo prizadevali za izenačitev prispevnih stopenj zaposlenih in delodajalcev na 12,75% ter ob tem predlagali zmanjšanje drugih davčnih bremen na račun zmanjševanja sive ekonomije in korupcije.
Stanovanja. Stanovanjska politika povezuje socialno dostopnost in trajnost v enoten model bivanja prihodnosti. Gradnja neprofitnih stanovanj, energetske prenove obstoječih in spodbujanje skupnostnih oblik bivanja prispevajo k večji dostopnosti. Energetska učinkovitost stavb zmanjšuje stroške za prebivalce in ogljični odtis stanovanjskega sektorja. Povezava socialne dostopnosti in trajnostne gradnje zagotavlja pravičen in dolgoročno vzdržen model razvoja prostora.
Demografija. Razvojna usmeritev združuje socialno in demografsko hrbtenico z jasno trajnostno smerjo. Socialna politika z dolgoročnim okoljskim temeljem, in okoljska politika z izrazito socialno dimenzijo, skupaj oblikujeta razvoj, ki je solidaren, trajnosten in odgovoren do narave ter prihodnjih generacij. Prav v medsebojni dopolnitvi in soodvisnosti generacij se skriva največja moč in razvojna vizija Slovenije. Zeleno okolje modri ljudje so temelj in priložnost, da vsi živimo bolje.
Zeleni Slovenije
Mestni trg 4, 2250 Ptuj
e-pošta: zeleni@zeleni.si