Energetska obnova stavb

Obnova stavb je ključna za energetski preboj, a Slovenija ponovno zamuja. Zeleni Slovenije opozarjamo, da se politika preveč ukvarja z razpravami o novih proizvodnih zmogljivostih za električno energijo medtem ko zanemarjamo tisti del rešitve, kjer lahko dosežemo najhitrejše in najcenejše učinke: zniževanje porabe energije z obnovo stavb.

Stavbe v Sloveniji porabijo približno 40 odstotkov vse končne energije, kar je več kot promet in industrija skupaj. Več kot 70 odstotkov vseh stavb je bilo zgrajenih pred letom 1980, torej pred uvedbo sodobnih energetskih standardov. Povprečna energijska učinkovitost slovenskih javnih stavb je zelo nizka, ocene kažejo, da bi s celovito prenovo porabo energije lahko zmanjšali tudi za 60 odstotkov na posameznem objektu. Kljub temu država za prenovo javnih stavb namenja zgolj 20 do 30 milijonov evrov letno, kar je premalo za dosego evropskih ciljev.

Energetska prenova ni samo ekološki ukrep, temveč tudi ekonomsko racionalna poteza. Slovenija bi s sistematično prenovo lahko prihranila več kot 100 milijonov evrov letno v javnem sektorju. Investicije v prenovo se povrnejo v petih do desetih letih, medtem ko koristi trajajo desetletja. Poleg nižje porabe energije obnova pomeni manj emisij, višjo kakovost bivanja, manj vlage in plesni, boljše zdravje ter večjo energetsko varnost.

Država se je formalno zavezala, da bo letno obnovila tri odstotke javnih stavb, vendar tega cilja ne dosega. Velik del prenov je površinskih, brez zamenjave ključnih energetskih sistemov, kot so izolacija, okna, ogrevalne naprave in prezračevanje. Medtem pa potekajo razprave o večmilijardnih investicijah v nove elektrarne z roki 15 do 20 let vnaprej, medtem ko je energetska obnova stavb – kjer lahko ukrepamo takoj – podfinancirana in politično nezanimiva.

Zeleni Slovenije predlagamo, da se sredstva za prenovo javnih stavb dvignejo na vsaj 100 milijonov evrov letno. Potrebno je ustanoviti državni investicijski sklad za obnovo večstanovanjskih stavb, ki bo omogočal subvencije in brezobrestna posojila za gospodinjstva. Administrativni postopki morajo postati enostavni in dostopni, saj mnogi ljudje in občine danes obupajo že ob izpolnjevanju zahtevnih obrazcev. Prenove morajo biti celovite, ne zgolj kozmetične, le tako bomo dolgoročno zmanjšali porabo energije in stroške.

Zeleni Slovenije verjamemo, da je obnova stavb jedro zelene prihodnosti. Slovenija ne potrebuje zgolj novih elektrarn, potrebuje predvsem manjšo porabo. Energetska prenova je pametna, trajna in poštena rešitev, ki koristi ljudem in okolju – in jo lahko izvedemo takoj.