Energetska revščina narašča – vlada ostaja brez resnih odgovorov

Zeleni Slovenije z zaskrbljenostjo spremljamo naraščajočo energetsko revščino v Sloveniji. V času, ko cene energije ostajajo visoke, številna gospodinjstva pa živijo v energetsko neučinkovitih domovih, vlada še vedno ne izvaja resnih in ciljno usmerjenih ukrepov, ki bi ljudem dejansko pomagali.

Po lastni Strategiji za izhod iz energetske revščine (2021–2030) bi morala država do leta 2030 prepoloviti število energetsko revnih gospodinjstev. Toda danes, štiri leta po sprejetju te strategije, nimamo niti jasne evidence, koliko ljudi pomoč sploh potrebuje, niti sistemskega pristopa, ki bi učinkovito naslavljal težave najranljivejših.

Do petine gospodinjstev v Sloveniji je energetsko ogroženih. Največkrat gre za starejše, enostarševske družine, najemnike in prebivalce podeželja, ki živijo v slabo izoliranih domovih, brez možnosti za učinkovito ogrevanje ali hlajenje. Mnogi so prisiljeni izbirati med toploto in hrano. Kljub temu v Sloveniji ni enotnega registra energetsko revnih gospodinjstev, ni socialne tarife za energijo, čeprav je bila obljubljena, subvencije ne dosežejo najrevnejših, ker nimajo začetnih sredstev za prenovo, lokalna energetska svetovanja pa so dostopna le v nekaj občinah. Namesto ukrepov dobivamo le nove strategije, dokumente in PR kampanje.

Medtem ko država z lahkoto najde milijone za subvencionirane sončne elektrarne na jezerih, kjer lokalne skupnosti niso bile niti vprašane, ali za načrtovanje novih sežigalnic, pa za ranljive prebivalce ni mehanizmov za pravočasno pomoč. Ni politične volje za ciljno energetsko prenovo socialnih stanovanj, ni javne kampanje, ki bi ljudi spodbujala k učinkoviti rabi energije, in ni niti jasne odgovornosti med ministrstvi, kdo nosi breme izvajanja ukrepov. Takšno ignoriranje socialnih vidikov energetike kaže na nepravičen, elitističen zeleni prehod, ki bogate še dodatno nagradi, revne pa pusti v mrazu.

Zeleni Slovenije zato pozivamo k vzpostavitvi registra energetsko revnih gospodinjstev, k uvedbi socialne tarife za elektriko, ogrevanje in plin, k prenovi najmanj deset tisoč energetsko neučinkovitih stanovanj z javnim financiranjem do leta 2030 in k vzpostavitvi občinskih energetskih svetovalcev kot osnovne javne službe. Zahtevamo tudi, da vsaka energetska politika vključuje socialni korektiv, ki bo zagotovil pravičnost in dostopnost.

Zeleni prehod ni zgolj tehnološki in finančni projekt. Je vprašanje pravičnosti, solidarnosti in spoštovanja dostojanstva ljudi. Brez tega ni niti zelenega, niti prehoda – le nadaljevanje starih napak pod novim imenom.