Zeleni Slovenije podpiramo Civilno iniciativo proti vetrnim elektrarnam na Paškem Kozjaku

Zeleni Slovenije izražamo podporo Civilni iniciativi proti vetrnim elektrarnam na Paškem Kozjaku, ki so jo ustanovili prebivalci občin Vitanje, Dobrna in Mislinja ter drugi posamezniki, ki nasprotujejo postavitvi vetrnic na tem območju. Po dostopnih informacijah namerava družba Dravske elektrarne Maribor na Paškem Kozjaku postaviti štiri vetrne elektrarne, od tega tri v občini Vitanje in eno na meji občin Vitanje in Mislinja, v neposredni bližini občine Dobrna.

Vetrne elektrarne v Sloveniji niso ekonomsko upravičene, kar potrjujejo tudi mednarodne institucije, kot sta Svetovna banka in OECD. Njihove raziskave kažejo, da vetrna energija v Sloveniji ni energetsko izkoriščena na način, ki bi zagotavljal dolgoročno ekonomsko in okoljsko vzdržnost.

Postavitev vetrnih elektrarn zahteva obsežne posege v prostor. Za eno samo 7 MW vetrnico je potrebnih kar 10.000 ton betona in od 120 do 150 ton jekla. življenjska doba teh elektrarn naj bi bila od 20 do 25 let, a praksa iz drugih držav kaže, da so lahko še krajše. Pri tem predstavlja dodatno okoljsko tveganje tudi nerazgradljivost vetrnih elis, ki vsebujejo bisfenol A – nevarno kemikalijo, znano po svojih hormonskih in rakotvornih učinkih. Mikro in nanodelci te snovi se lahko sproščajo v ozračje, tla in vodo, kar povzroča dolgoročne posledice za okolje.

Dokazano je, da vetrne elektrarne vplivajo na mikroklimo, vegetacijo in živalski svet, kar vodi v nepopravljive spremembe ekosistema. S tem je ogrožena biodiverziteta, ki jo kot družba sicer vse bolj promoviramo. Prav tako gradnja in vzdrževanje vetrnih elektrarn zahteva obsežno infrastrukturo – široke in utrjene poti za prevoz materiala in servisiranje, kar dodatno uničuje naravne površine in tla.

Ob vsem tem gre tudi za trajno degradacijo krajine, ki je v Sloveniji na mnogih mestih izjemna in jo je vredno ohranjati. Zeleni Slovenije odločno nasprotujemo t. i. zelenemu turbokapitalizmu in ne podpiramo projektov, ki se sicer prodajajo kot zeleni, a v resnici prinašajo več škode kot koristi.

Namesto umeščanja vetrnih elektrarn v območja z visoko naravno in krajinsko vrednostjo podpiramo dokončanje obstoječih energetskih investicij in razvoj novih projektov v območjih, ki so že okoljsko degradirana. V Sloveniji imamo kar 1.081 takšnih območij, ki bi morala biti prednostna lokacija za kakršnekoli nove energetske investicije.